Bučno olje v kozmetiki

Bučno olje v kozmetiki: delovanje in uporaba

Ko človek pomisli na bučno olje, je zagotovo pri večini ljudi prva asociacija (fižolova?) solata s temnim prelivom in specifičnim okusom. Mnogi poznajo njegove koristne učinke za zdravje, tokrat pa si ga bomo pogledali v malce drugačni luči. Kaj pa bučno olje v kozmetiki? Ali ste vedeli, da je bučno olje lahko odlična sestavina kozmetičnih izdekov? Poglejmo si zakaj.

Moram priznati, da sem tudi sama bučno olje pričela v kozmetiki uporabljati šele pred kratkim. Pravzaprav niti ne vem kako to, da ga nisem nikoli prej uporabljala. Najverjetneje zato, ker sem do sedaj vedno naletela le na toplo stiskanega, prav tako mi v kozmetiko nekako nista »pasala« njegov vonj in intenzivna barva. In tako je ostalo zapostavljeno, do pred kratkim, ko sem odkrila lokalnega hladno stiskanega. Uau! Nad njim sem resnično navdušena!

Ker zagotovo že veste, da želim, da prerastemo »kuhanje kozmetike v domačem loncu« in ustvarjamo izdelke, ki imajo smisel, s sestavinami, ki so izbrane z namenom, si tudi tokrat poglejmo nekaj pomembne in zanimive teorije o bučnem olju. Kupila sem štajersko prekmursko bučno olje. Olje je pridelano iz skrbno izbranih in prečiščenih bučnih semen najvišje kakovosti.

 

Razlika med toplo in hladno stiskanim oljem

Toplo stiskano olje

Če izbirate olje za razvajanje svojih brbončic, bo toplo stiskano olje prava izbira. Ima močnejši karakter, saj je temnejše barve in izrazitejšega vonja. Olje pridobivajo z mehanskim procesom in z uporabo toplote s posebnim postopkom, v katerem bučna semena zmeljejo, segrejejo in pražijo, da dobi olje karakteristike, zaželene v kulinariki.

Hladno stiskano olje

Če pa se odločite za uporabo hladno stiskanega olja, pri tem ne pride do nobene obdelave semena.  Olje iztisnejo iz celih semen, brez mletja, segrevanja in praženja. Olje je zato nekoliko svetlejše (izredno zanimive rdeče-zelene) barve in zelo nežnega vonja in okusa, ki je skoraj enak okusu surovega bučnega semena. Zaradi hladnega stiskanja olje ohrani vse hranilne snovi semen in takega bomo uporabili za kozmetične izdelke. V kozmetiki namreč uporabljamo le hladno stiskana in predvsem nerafinirana olja. S hladnim postopkom se v njem ohrani velik delež neumiljivih snovi, ki jih pri toplo stiskanem izgubimo.

 

Sestava bučnega olja

Sestava bučnega olja je zelo zanimiva, saj skoraj polovico maščobnih kislin predstavlja linolna kislina, ki je ključna za normalno delovanje zaščitne lipidne bariere naše kože. Linolna kislina je namreč bistveni del lipidov prve plasti epidermisa (stratum corneuma), saj je vezana v ceramide. Spada med omega 6 maščobne kisline in je esencialna maščobna kislina, torej taka, ki je nujno potrebna za normalno delovanje človeškega organizma in je telo ne more proizvesti samo. Poglejmo si analizo bučnega olja:

Linolna kislina – ω-6 (C18:2): 46,6%

Oleinska kislina – ω-9 (C18:1): 35%

Palmitinska kislina (C16:0): 10,7%

Stearinska kislina (C18:0): 5,5%

Preostanek do 100% predstavljajo ostale, predvsem neumiljive snovi. Bučno olje je med rastlinskimi olji posebnost, saj pri neumiljivih snoveh izstopa po vsebnosti skvalena, klorofila in beta-karotena, vsebuje pa tudi precej fitosterolov.

 

Bučno olje  v kozmetiki: teorija in praksa

Balzam za ustnice

 

Delovanje olja in njegove značilnosti

Glede na maščobnokislinsko sestavo bučnega olja in deleže neumiljivih snovi bi lahko sklepali, da gre za srednje do nekoliko manj obstojno olje. Delež linolne kisline, ki je večkrat nenasičena maščobna kislina, je velik, vseeno pa vsebuje olje tudi tretjino enkrat nasičene oleinske kisline ter eno šestino nasičenih maščobnih kislin (palmitinska in stearinska). Svetovala bi, da hladno stiskano in nerafinirano olje po odprtju porabite v roku leta dni.

Olje na koži skrbi za porušeno lipidno bariero in zmanjšuje transepidermalno izgubo vode (TEWL). Na površini ustvari polokluziven sloj, izboljšuje zaščitno funkcijo povrhnjice (epidermisa) in tako kožo ščiti pred zunanjimi dejavniki. Deluje protivnetno in regenerativno in ohranja normalno funkcijo lipidne bariere. Skvalen v olju deluje emolientno (mehča in gladi kožo) in antioksidativno. Bučno olje je zato idealno za suho, izsušeno in grobo kožo ter vneto in poškodovano kožo. Koristilo bi tudi zreli koži, zato ga lahko dodajamo v anti-age izdelke.

Bučno olje je zato idealno za izdelke, s katerimi želite zaščititi in nahraniti vašo kožo. Svetujem vam uporabo v balzamih za ustnice, maslih za telo, kremah in losjonih ter negovalnih oljih za telo. Sedaj pa zavihajmo rokave in se lotimo izdelave!

 

SPENJENO MASLO ZA TELO Z BUČNIM OLJEM

Preden si ogledamo našo recepturo, si poglejmo kaj vse bomo v našem bučnem spenjenem maslu uporabili.

Rastlinska masla

Masla imajo na koži emolientni učinek, kar pomeni, da kožo mehčajo in gladijo ter tako izboljšajo njen videz. Do neke mere preprečujejo transepidermalno izgubo vode, saj na koži tvorijo film, ki  pa še vedno omogoča »dihanje«. Masla, ki jih uporabimo v stepenemu maslu za telo (moussu oziroma »smetani«), morajo biti srednje mehka, saj s trdimi masli mousse ne bo uspel. Zato svetujem uporabo kupuasujevega (cupuaçu), karitejevega ali mangovega masla, odsvetujem pa kakavovega, ucuubo ali muru muru maslo.

Vsako maslo ima svojo specifično maščobnokislinsko sestavo, ravno tako se lahko močno razlikuje po deležu in sestavi neumiljivih snovi (tokoferoli, fitosteroli, terpenoidi, fenoli,…). Kar se tiče delovanja torej ni vseeno katero maslo izberemo. Moja izbira sta tokrat kupuasujevo in karitejevo maslo, saj želim, da bi spenjeno maslo popravljalo porušeno lipidno bariero, delovalo protivnetno in pomirjalo razdraženo, pordelo in poškodovano kožo.

Rastlinska olja

Ker spenjeno maslo uspe najbolje, če damo vanj še katerega izmed olj, ki agregatno stanje spreminjajo nekje okrog sobne temperature (npr. kokosovo ali babasujeno olje), največji delež pripada tokrat kokosovemu olju. Ker pa tokrat ustvarjam z bučnim oljem, bo celoten preostali delež, ki pripada oljem, zapolnjen z njim. Po želji lahko uporabite tudi drugo hladno stiskano in nerafinirano olje, le imejte v mislih, da bo delovanje nekoliko drugačno, ravno tako občutek, ki ga bo spenjeno maslo pustilo na koži.

Fitosteroli

Fitosteroli se v majhnem deležu že nahajajo v kupuasujevem maslu in bučnem olju, vseeno pa želim svoje maslo za telo še dodatno obogatiti z njimi. Fitosteroli namreč spodbujajo obnavljanje povrhnjice kože (epidermisa), saj izboljšujejo zaščitno lipidno bariero. Delujejo protivnetno in pomirjajo razdraženo kožo ter izboljšajo hidratacijo in prožnost naše kože. So idealna izbira za nego suhe, izsušene in luščeče se kože.

Antioksidanti

Kadarkoli izdelujemo izdelek, ki vsebuje olja in masla, ga zaščitimo z antioksidanti. V našem primeru sem izbrala enega najbolj uporabljanih – vitamin E. Zaščitil bo naše maščobe pred tem, da bi prehitro postale žarke in spenjenemu maslu podaljšal življenjsko dobo. Hkrati tokoferoli delujejo antioksidativno tudi na našo kožo, česar smo vedno veseli.

 

Sedaj pa poglejmo našo formulacijo:

 

»Smetana za telo« za svilnato kožo (100g)Bučno maslo za telo

  • 35 g kokosovo olje
  • 20 g cupuacu maslo
  • 15 g karite maslo
  • 25 g bučno olje
  • 3 g fitosteroli
  • 1 g vitamin E
  • 1 g eterična olja

 

Postopek izdelave

Korak 1: Kupuasujevo in karitejevo maslo postavite na vodno kopel in ju na nizki temperaturi stopite (topita se že pod 35°C, zato visoka temperatura ni potrebna). Dodajte kokosovo olje in fitosterole ter počakajte, da se vse skupaj stopi.

Korak 2: Odstavite z vodne kopeli, dodajte bučno olje in dobro premešajte. Masa mora biti tekoča, brez kakršnih koli drugic.

Korak 3: Zmes postavite v zamrzovalnik za cca 15-20 minut, da dobi zmes strukturo pudinga. Pazite, da se vam ne strdi preveč, zato vmes večkrat preverite strukturo in premešajte. Če se vam vseeno zgodi, da se masa preveč strdi, jo za nekaj sekund postavite na toplo kopel, zmes premešajte in po potrebi ponovite postopek. Če zmes ni dovolj strjena, jo še za nekaj minut postavite v zamrzovalnik.

Korak 4: Ko ima zmes strukturo pudinga, pričnite z mešanjem. Priporočam ročni mešalnik z metlicama, saj spenjeno maslo nastane le, če v izdelek vmešamo dovolj zraka.

Korak 5: Mešajte toliko časa, da dobi maslo za telo strukturo in videz stepene smetane. Če je masa preveč tekoča in se vam mousse noče strditi, ga za zelo kratek čas postavite v zmrzovalnik (pazite, da ne pozabite nanj, saj že v nekaj minutah postane popolnoma trd).

Korak 6: Mousse shranite v primerno embalažo in ga opremite z nalepko.

Korak 7: Mousse je potrebno shranjevati na primerni temperaturi. Če ga boste postavili na hladno, se bo preveč strdil in izgubil svojo penasto strukturo. V primeru, da ga boste hranili v pretoplem prostoru pa se vam bodo pričela masla topiti in se bo mousse »posedel«. Najboljše je shranjevanje na sobni temperaturi pri največ 20 °C.

 

Komentar k izdelavi

Priznam, da izdelovanje moussa zahteva nekoliko več predanosti in spretnosti. Vendar pa vam zagotavljam, da je vredno. Stepeno maslo (mousse oziroma »smetana za telo”) se od običajnega masla za telo razlikuje v tem, da je njegova struktura bolj rahla, lažje se ga nanaša in v kožo se vpije hitreje, hkrati pa jo pušča svilnato mehko in negovano. Topi se takoj, ko pride v stik s kožo. Če ga boste izdelovali prvič, boste morda potrebovali malce več časa. Ko pa enkrat vidite kakšna je »tista prava« struktura, bo naslednjič veliko lažje.

Veselo ustvarjanje! 🙂

 

O avtorici prispevka

Inka P. Gerkšič

Inka P. Gerkšič

Dermaestetik in mednarodno certificirana aromaterapevtka, ustanoviteljica Naravnega Kotička in Aroma Akademije, predavateljica in mentorica številnih izobraževanj, seminarjev in delavnic. Njena strast je raziskovanje delovanja naše kože, zato pri formuliranju kozmetičnih izdelkov izhaja iz dermatologije. Svoje znanje in ljubezen do naravne kozmetike in aromaterapije z vami redno deli v revijah in TV oddajah, člankih na spletu in blogu, v katerih vam pripravlja napredne DIY recepte za domače ustvarjanje kozmetike in terapevtskih pripravkov.

4 komentarji

  • Avatar
    Nika

    Zdravo Inka,

    super zapis ;), hvala za vašo prijaznost, z velikim veseljem prebiram vašo spletno stran, ker res izvem ogromno novih in koristnih informacij.

    Tale maslo bo pa res treba poskusit narediti. Imam pa samo eno vprašanje, ker nimam doma vitamina E, je možno narediti tudi brez njega? Kako dolgo bi potemtakem bi izdelek uporaben? V kolikšnem času bi oksidiral glede nato, da je kar velik procent bučnega olja v njem?

    Najlepša hvala za prijaznost,
    lp

    • Inka P. Gerkšič
      Inka P. Gerkšič

      Pozdravljena Nika,

      Težko je oceniti koliko časa zdržijo maščobe, preden pričnejo oksidirati. Veliko je odvisno od tega kako sveže sestavine imamo (kdaj smo jih kupili, odprli, pa tudi koliko časa so pred tem čakale v trgovini), na kakšni temperaturi jih hranimo in koliko izdelek odpiramo.

      Delež masel je še vedno precej visok, tako da maslo za telo ne bo kar tako oksidiralo. Tudi če ne dodamo vitamina E in ob predpostavki, da so sestavine sveže, bi moralo zdržati nekaj mesecev (do max 6). Vendar pa je to resnično le ocena. Če zavonjamo žarkost, izdelek vedno zavržemo.

      Uspešno ustvarjanje želim! 🙂

  • Avatar
    Nika

    Zdravo Inka,

    sporočam, da sem se lotila izdelave krasnega masla za telo z dodanim vit. E in je res super za kožo. Vse uporabljenje sestavinice imam ekološke in hladnostiskane no razen vit. E (D-alphaTocopherol). Imam pa eno vprašanje namreč maslo za telo je malce spremenilo svojo barvo nekakšen podton rdečo zelene barve – verjetno zaradi hladnostiskanega bučnega olja. Tako hitro oksidirati verjetno ni moglo, saj je dodan vit. E in tudi shranjenega imam na sobni temperaturi v temnem kozarčku. Mi lahko lepo prosim poveste kaj je ključni vzrok oz katero spojino vsebuje hladnostiskano bučno olje, da pride do malce spremembe barvnega kontrasta v samem izdelku? Sem že brskala po internetu, ampak nisem našla odgovora, me pa res zanima zakaj pride do tega :). Morda bi bilo krivo, da ga imam shranjenega v hladilniku? Kje pa vi priporočate hranitev hladnostiskanih olj? Izdelek uporabljam pridno in je res čudovit-hvala vam za krasen recept. Tu pa tam sem zasledila še kakšno zrno-to pa je pomoje krivo karitejevo maslo-je možno, da ga nisem segrela dovolj, da bi se čisto razstopil? Drugič ga bom povsem raztopila in upam, da nebo več zrnat ;),

    Inka najlepše se vam zahvaljujem za vašo prijaznost in za vaše čudovite naravne receptke,
    lp, Nika

    • Inka P. Gerkšič
      Inka P. Gerkšič

      Zdravo Nika,

      sprememba barve je običajna 🙂 Odtenek je odvisen od točne sestave olja in tega ali je hladno ali toplo stiskano. Drugače pa je barva odvisna predvsem od neumiljivih snovi, v tem primeru od klorofila in beta-karotena.
      Občutljiva olja je smiselno hraniti v hladilniku, tako da če je možnost, kar naj bodo tam. Sobna temperatura zna biti za občutljiva olja res malce previsoka, kakšna hladnejša klet pa je že ok.
      Karitejevo maslo rado pušča grudice, vendar pa gre le za “lepotno” težavo 😉 Najverjetneje ni bil problem v tem, da je bil premalo segret, pač pa do tega pride pri ohlajanju. Najbolje ga je ohladit na hitro (hladilnih ali celo zamrzovalnik) ali pa ob ohlajanju neprestano mešati.

      Vse lepo in veliko dišečega ustvarjanja! 🙂

Imaš vprašanje ali komentar? Napiši :)