Aloe vera za nego kože

Aloe vera – najboljša prijateljica poleti

Verjetno skoraj ni človeka, ki ne pozna aloje. Pripisujejo ji številne koristne lastnosti, tako za zunanjo uporabo kot pri uživanju. Aloe vera je najbolj poznana pri negi opeklin, vendar pa jo vsebujejo številni kozmetični izdelki, vse od krem in losjonov pa do šamponov, deodorantov in ličil. Za ohranjanje zdravja jo uživamo tudi v napitkih, saj izboljšuje prebavo in dviguje imunski sistem.

Poglejmo kakšne vse lastnosti ji pripisujejo ljudje in kaj pravijo študije.

 

O aloe veri

Aloja je rod, ki vsebuje okoli 500 različnih vrst, izmed katerih je le nekaj vrst te rastline zdravilnih, nekatere izmed njih pa so celo strupene. Najbolj razširjena in poznana je Aloe barbadensis (aloe vera ali »prava aloja«), v zadnjem času pa je v Sloveniji vedno bolj priljubljena tudi Aloa arborescens.

 

Aloe arborescens

 

V notranjosti listov te sočne rastline, ki spada v družino lilijevk, najdemo blagodejen gel, ki ga nabirajo za različne namene. Ko govorimo o aloji, mislimo navadno na aloe vero, ki je tudi najbolj pogosta, dostopna in najbolje raziskana, zato se bom v članku usmerila predvsem nanjo.

 

Učinkovanje aloe vere

Znanstvenih dokazov o učinkovitosti aloje za kozmetične in medicinske namene je malo, objavljene študije nam dajejo različne informacije, ki so pogosto celo nasprotujoče. Zakaj je temu tako, ko pa ljudje poročajo o njenih blagodejnih učinkih že stoletja (ali morda tisočletja?), je težko reči. Prvi razlog, ki se ga vsi premalo zavedamo, je sigurno to, da je učinkovitost aloje odvisna od sorte (vrsta aloe vera ima več sort oz. kultivarjev), nahajališča, podnebja oz. vremenskih razmer, starosti rastline in še česa. Učinkovanje gojene aloje iz Slovenije vsekakor ne more biti enako tistemu iz rastline, ki raste divje na severu Afrike. Razlog za pomanjkanje študij, ki bi potrdile blagodejne učinke te prečudovite rastline, pa se kriva še nekje. Predstavljamo si lahko, da panoge, ki imajo denar za raziskave, pogosto niso naklonjene naravnim sestavinam, ki jih v izdelkih ni moč patentirati in sredstva za študije raje vlagajo v sintetične sestavine oz. učinkovine. Na žalost je pri naravnih sestavinah pogosto tako.

 

Aloe vera v kozmetiki

Verjamem, da ni navdušenega izdelovalca naravne kozmetike, ki v svojih izdelkih ne bi uporabljal aloje. Tudi sama sem njena velika ljubiteljica in aloja se v takšni ali drugačni obliki v mojih izdelkih pojavlja povsod, kjer je to le mogoče. Ker je večina njenih zdravilnih učinkovin vodotopnih, jo dodajamo predvsem v izdelke, ki vsebujejo vodo: kreme, losjone, tonike, šampone, gele za prhanje, intimna mila, izdelke za po britju in še bi lahko naštevala.

Pa poglejmo pri čem vse nam aloja (lahko) pomaga v doma narejenih izdelkih. Pravzaprav gre za sestavino, primerno za vse priložnosti. Česa vse je zmožna? Pomirja razdraženo kožo, zmanjšuje srbečico in deluje protivnetno. Regenerira opečeno kožo in obnavlja poškodovano tkivo, nekatere študije pa kažejo celo na njeno sposobnost ščitenja pred UV žarki, zaradi česar je skoraj obvezna sestavine v izdelkih za in po sončenju. Ampak to še ni vse! Deluje tudi vulnerarično (pospešuje celjenje ran), intenzivno antioksidativno in je odlična vlažilna sestavina.

Učinkovina acemanan vpliva na večjo tvorbo kolagena in preprečuje gube, tirozinaza pa preprečuje pojavljanje pigmentnih madežev na koži, zaradi česar je aloe vera pogosta sestavina anti-age izdelkov ter izdelkov za nego fotostarane kože. Številne sestavine v aloji pospešijo kožno cirkulacijo, oksigenacijo, kožo razstrupljajo in jo regenerirajo. Aloja je izredno koristna tudi pri aknah in preprečevanju nastanka brazgotin. Zaradi encima bradikinaze zmanjša vnetja na koži in bolečino v primeru opeklin, druge učinkovine pa pospešijo regeneracijo, kožo pomirijo in hladijo.

Preden pričnete z navdušenjem za nego obraza in telesa uporabljati (samo še) alojo, ne pozabite na zgoraj omenjeno težavo – ne moremo natančno vedeti ali naša aloja zmore vse to, saj je učinkovanje odvisno od številnih dejavnikov.

 

Alojini izvlečki v kozmetiki

Aloe vero lahko kupite v različnih oblikah. Povejmo nekaj malega o vsaki.

 

Izvleček aloe vere

 

Aloe vera gel

Alojin gel pridobivajo z odstranjevanjem listne površine (skorje ali kože), saj se nahaja v njeni sredici.

Le redko kater aloe vera gel na tržišču je dejansko gel aloje. Navadno gre za sok, ki so mu dodali zgoščevalce in ga tako pretvorili v gel. Geli različnih proizvajalcev lahko močno variirajo v svoji »gostoti«, saj je odvisno kateri zgoščevalec je proizvajalec uporabil in v kakšnem deležu.

Gel je najbolj praktična oblika v primeru, ko želimo moč aloje izkoristiti nerazredčeno. Ker je gostejši, ne spolzi s kože in je tako odličen za samostojno uporabo. Z gelom navadno namažemo opeklino ali pomagamo vneti in razdraženi koži.

Nasvet: Ko kupujete aloe vera gel, preberite deklaracijo in seznam sestavin (INCI). Trditve na embalažah so pogosto zavajajoče in številni izdelki vsebujejo le manjši del aloje.

Aloe vera sok

Sok pridobivajo iz stoodstotnega alojinega gela, ki ga hladno stisnejo in pogosto tudi filtrirajo.

Ustvarjalci domače kozmetike radi uporabljamo sok. V primerjavi z gelom, sok ne bo vplival na strukturo našega izdelka. Če želim v emulzijo (kremo ali losjon) dodati večji delež aloje, bo sok ohranil osnovno strukturo moje kreme, med tem ko bo gel spremenil njeno viskoznost in občutek, ki ga pusti krema na koži.

Aloe vera prah

Prašnati ekstrakt pridobijo s postopkom liofilizacije (sušenje z zamrzovanjem), s katerim iz organskih snovi, ki bi jih sicer s segrevanjem poškodovali, odstranijo vodo.

Prah aloje ni namenjen samostojni uporabi, ampak temu, da iz njega sami izdelamo alojin pripravek. V primernem razmerju mu dodamo destilirano vodo in v nekaj minutah pripravimo alojin sok. Velika prednost prahu je, da mu ni dodana nobena druga sestavina (seveda preverite na INCI deklaraciji ali je temu res tako!), tudi konzervans ne. Večina aloe vera gelov ali sokov, ki jih kupite, ima namreč dodan konzervans, saj je aloja sicer zelo hitro pokvarljiva in odlično gojišče (lahko tudi nevarnih) mikroorganizmov. V primeru prahu, gre za dehidrirano različico, ki konzervansa ne potrebuje. Tako lahko sami nadzorujete katerega in koliko ga boste uporabili. V primeru, da pripravek porabite takoj, dodajanje konzervansa seveda ni potrebno.

Aloe vera maslo

Če bi bil april, bi vam rekla, da gre za prvoaprilsko šalo. Aloe vera je »vodna« sestavina, ki ne vsebuje maščob, torej kako lahko iz nje naredijo maslo? Na delavnicah, ki jih vodim, večkrat poudarim pomembnost branja INCI deklaracij. In če boste pogledali nanjo, boste videli, da sestavina v vašem lončku, vsekakor ni alojino maslo. Kaj torej je? INCI pravi takole: Cocos Nucifera Oil, Aloe Barbadensis Leaf Extract, kar pomeni, da je vaše aloe vera maslo v resnici kokosovo olje, ki mu je dodan ekstrakt aloje. S tem seveda ni nič narobe, vendar pa se moramo zavedati, da alojino maslo pač ni maslo, ki bi bilo narejeno iz aloje, kar nas pripelje do tega, da je ime pravzaprav zavajajoče (oz. nepravilno).

Alojino olje

Še ena prvoaprilska šala. Gre za oljni izvleček oz. alojin macerat in ne olje, pridelano iz aloje. Pridobivajo ga z maceracijo aloje v rastlinskem olju, najpogosteje v sončničnem. V tem primeru ima »alojino olje« značilnosti osnovnega olja, delno pa je obogateno z lipofilnimi učinkovinami aloje (npr. vitamina A in E).

Zavedati se moramo, da je večina blagodejnih učinkovin, o katerih govorimo pri aloji, vodotopnih. To pomeni, da se v alojinem olju in maslu ne bodo nahajale, torej taka sestavina ne bo imela čudovitih zdravilnih učinkov, ki jih sicer pripisujemo aloji.

 

Imate doma alojo?

Odlično! Naj ne stoji na kakšni polici in krasi prostora, pač pa jo s pridom uporabite. Vendar pa morate biti pri ravnanju z njo zelo previdni. Alojin gel je na zraku zelo neobstojen, hitro oksidira in v nekaj urah izgubi svojo učinkovitost, zato je aloja najbolj učinkovita, če jo uporabite svežo. Ker se v njej hitro razvijejo mikroorganizmi, je ne nabirajte na zalogo, saj tudi shranjevanje v hladilniku ne pomaga. Prav tako morate paziti, da nabrane liste dobro operete, nato pa odstranite bodice in zunanje plasti (da odstranite dražeč aloin in ostale antrakinone). Iz mehkega tkiva iztisnete gel, ki ga takoj uporabite.

 

Ali je lahko aloja tudi nevarna?

Na prvi pogled nenavadno vprašanje, saj aloe vero povezujemo s številnimi blagodejnimi učinki. A vseeno moramo biti pri njeni uporabi tudi previdni.

Neposredno pod zunanjo alojino kožo se nahaja snov aloin, ki lahko draži kožo in povzroča preobčutljivostne reakcije. Pri kupljenih izdelkih je aloin v postopku nabiranja odstranjen, zato skrbi v tem primeru ni, pazljivi pa morate biti pri uporabi domače aloje. Poskrbite, da odstranite rumenkasto plast, ki se nahaja med kožo in osrednjim delom (gelom).

Pomembna skupina spojina v aloji so antrakinoni (med katerimi je najbolj znan aloin), ki dajejo aloji močan grenak okus. Ob zaužitju delujejo kot močno dražeče odvajalo, povzročajo lahko tudi močne krče in bruhanje. Vendar se v gelu ali soku, ki ga prejmete v redni prodaji, ne nahajajo, saj jih v procesu predelave odstranijo. Diabetiki naj se pred uživanjem alojinega soka posvetujejo z zdravnikom ali farmacevtom, saj se lahko (prehodno) poveča nevarnost hipoglikemije.

 

RECEPTI

 

Aloe vera gel za nego kože

 

Osvežilni gel po britju za regeneracijo kože (30 g)

  • 24,9 g aloe vera gela*
  • 5 g hidrolata laškega smilja
  • 0,1 g alantoina
  • 1 kapljica eteričnega olja poprove mete
  • 1 kapljica eteričnega olja prave sivke
  • ščep naravnega zelenega pigmenta (po želji)

*Če aloe vera gel, ki ga uporabite, ni konzerviran, recepturi dodajte še 0,2g cosgarda (konzervans, odobren s strani certifikatov za naravno kozmetiko).

Priprava: Alantoin raztopite v hidrolatu, dodajte aloe vero in eterični olji. Dobro premešajte, da dobite enotno zmes in prelijte v brezzračno embalažo s pumpico. Opremite z etiketo in shranite na temno in hladno mesto.

Opomba: Ker ima lahko alojin gel različno gostoto, lahko recept prilagodite želeni strukturi končnega izdelka tako, da povečate ali zmanjšate delež aloe vera gela.

 

Nega za od sonca poškodovano kožo (50 g)

  • 39 g gela aloe vere*
  • 5 g hidrolata nemške kamilice
  • 5 g šentjanževega olja (macerat)
  • 1 g d-pantenola
  • 2 kapljici eteričnega olja sivke
  • 1 kapljica eteričnega olja nemške kamilice

*Če aloe vera gel, ki ga uporabite, ni konzerviran, recepturi dodajte še 0,3g cosgarda (konzervans, odobren s strani certifikatov za naravno kozmetiko).

Priprava: V alojin gel po kapljicah ob neprestanem mešanju dodajajte ostale sestavine. Mešajte toliko časa, da nastane enotna zmes. Shranite v brezzračno embalažo s pumpico, ki jo opremite z etiketo. Postavite na temno in hladno mesto.

Opomba: Ker ima lahko alojin gel različno gostoto, lahko recept prilagodite želeni strukturi končnega izdelka tako, da povečate ali zmanjšate delež aloe vera gela.

 

4 komentarji

  • Nadja Bartol

    Pozdravljeni,
    Aloe vera gel se lahko meša z vodo. V kakšnem razmerju in v kakšnih primerih? Kako je potem z obstojnostjo te zmesi?
    Uporabila bi jo kot vlažilec za lase (na suho) ali kot sestavino v kremah.

    Hvala.
    Lep pozdrav,
    Nadja Bartol

    • Inka P. Gerkšič
      Inka P. Gerkšič

      Pozdravljeni, Nadja.

      Če želite alojo v tekoči obliki, je bolje, da uporabite sok, kot da gel mešate z vodo. Če boste gelu dodajali vodo, boste vse zdravilne učinkovine v gelu razredčili oz. znižali njihovo koncentracijo (in posledično se bo zmanjšala tudi učinkovitost aloje). Če se boste vseeno odločili za redčenje gela, bi bilo potrebno novonastalo zmes nujno konzervirati zaradi preprečevanja razvoja mikroorganizmov.
      Glede na vaš namen, vam svetujem uporabe aloe vera soka. Kot vlažilec za lase ga lahko uporabite kar v pršilki, kar poenostavi nanos. Tudi v kremah je bolj priporočljivo uporabljati sok, saj vam v primerjavi z gelom, ne vpliva na strukturo in mazljivost kreme in ga zato lahko uporabite tudi v večjih deležih. Poleg tega imejte v mislih, da je kupljen gel večinoma geliran in konzerviran z umetnimi in ne naravnimi snovmi.

      Prijazen pozdrav,
      Inka

  • Darja

    Pozdravljena Inka,

    hvala, ker delite recepte z nami. 🙂

    Zgoraj sem videla, da je sentjanzevo olje uporabljeno za nego po soncenju.
    Zanima me, ce je fototoksicno. Ravnokar pripravljam sentjanzevkin macerat.
    Rada bi ga varno uporabila.
    Hvala in lep dan,

    • Inka P. Gerkšič
      Inka P. Gerkšič

      Pozdravljeni, Darja.

      Opravičujem se za pozen odgovor, sistem me ni obvestil, da ste objavili vprašanje.

      Glede fototoksičnosti šentjanževega olja (macerata) je veliko deljenih mnenj, celo med strokovnjaki s tega področja. Čeprav zadnje študije nakazujejo na to, da naj šentjanžev macerat na koži ne bi deloval fototoksično, ne vidim razloga, da bi ga uporabljali za nego preden se izpostavljamo UV žarkom. Glavna moč tega olja je ravno v regeneraciji in negi opečene in poškodovane kože ter njenih protivnetnih učinkih, zato je olje čudovito za nego po sončenju.
      Tudi sicer uporaba (samo) rastlinskih olj za zaščito pred soncem niso primerna, saj večina olj nima dokazanega zaščitnega faktorja. Pri tisti peščici, ki so jim dokazali SPF, pa se moramo zavedati, da gre večinoma za nizek faktor, poleg tega rastlinska olja ne pokrivajo vseh spektrov UV žarkov (UVAI, UVAII in UVB), zato kot zaščita pred soncem niso primerna. Tudi če nas zavarujejo pred opeklinami, lahko celoten spekter UVA žarkov koža še vedno prejme, kar pomeni, da so posledice takega sončenja vidne šele skozi leta v prekomerno starani koži, hiperpigmentacijah, izgubi prožnosti zaradi razkroja kolagenskih vlaken in v skrajnih primerih tudi hujših kožnih spremembah.

      Torej sklep: šentjanževo olje je odlično za nego kože po sončenju, torej zvečer, v dnevih, ko se soncu ne izpostavljamo ali po poletju. Je odličen macerat, tako da ga kar z veseljem uporabljajte, le pred izpostavljanjem soncu ne 🙂

      Vse lepo!

Imaš vprašanje ali komentar? Napiši :)

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.