Aloe vera za nego kože: gel, sok, prah in uporaba po sončenju

Aloe vera je ena najbolj priljubljenih naravnih sestavin za nego kože, še posebej poleti, ko je koža pogosteje izpostavljena soncu, vročini, potenju, britju, pikom insektov in izsuševanju. Najpogosteje jo uporabljamo v obliki gela, soka ali prahu, dodajamo pa jo v številne izdelke kot so kreme, losjone, šampone, izdelke po britju in izdelke za nego kože po sončenju.

Najbolj jo poznamo kot sestavino za pomirjanje, vlaženje in hlajenje kože. A pri aloji je pomembno razumeti tudi ozadje, zato bom danes razbila kar nekaj mitov: niso vsi izdelki z aloe vero enako kakovostni, “aloe vera gel” običajno ni čisti gel iz rastline, “aloe vera olje” pa v resnici ni olje iz aloje.

V članku pogledamo, kaj je aloe vera, kako jo uporabljamo v kozmetiki, kakšna je razlika med gelom, sokom, prahom, maslom in oljem ter na kaj moraš paziti pri uporabi domače aloje. 

Kaj je aloe vera?

Aloe vera je sukulentna rastlina z mesnatimi, nazobčanimi listi, ki v notranjosti zadržujejo veliko vode. Prav iz sredice teh listov pridobivamo prozoren, sluzast gel, ki je najbolj znan del rastline in se pogosto uporablja v kozmetiki, predvsem v izdelkih za vlaženje, pomirjanje in nego kože po sončenju.

V kozmetiki aloe vero najpogosteje srečamo pod imeni, kot so Aloe Barbadensis Leaf Juice, Aloe Barbadensis Leaf Juice Powder ali Aloe Barbadensis Leaf Extract. Pomembno pa je vedeti, da vsi izdelki z napisom “aloe vera” niso enaki. Nekateri vsebujejo pravi alojin sok ali gel, drugi rekonstituiran prah, tretji pa zgolj izvleček aloje v olju ali maslu.

Pri rastlini moramo ločiti med notranjim gelom in rumenkasto plastjo, ki se nahaja tik pod zunanjo lupino lista. Ta rumenkasta tekočina vsebuje snovi, kot je aloin, ki lahko dražijo kožo in prebavila, zato pri domači uporabi aloe vere ni dovolj, da list samo prerežemo in gel takoj nanesemo na kožo. 

Aloe vera za kožo: kaj kažejo raziskave?

Aloe vera je v kozmetiki priljubljena predvsem zato, ker koži pomaga povrniti občutek vlage, udobja in pomirjenosti. Najpogosteje jo uporabljamo v izdelkih za izsušeno, razdraženo ali od sonca obremenjeno kožo, v vlažilnih gelih, losjonih, tonikih, serumih, izdelkih po britju in izdelkih za nego kože po sončenju.

Raziskave aloe vero najpogosteje povezujejo z vlažilnim, pomirjevalnim, protivnetnim, antioksidativnim in obnovitvenim delovanjem. Zaradi vsebnosti polisaharidov in drugih bioaktivnih spojin je zanimiva kot podporna sestavina pri negi kože, ki potrebuje dodatno vlaženje, hlajenje in umirjanje.

Pri tem pa je pomembno ostati realen. Aloe vera ni zdravilo za kožne bolezni in ne more nadomestiti dermatološke obravnave pri resnejših težavah, kot so močnejše opekline, odprte rane, okužbe, hujša vnetja, ekcem, psoriaza ali akne. V kozmetiki jo uporabljamo predvsem kot podporno sestavino, ki lahko izboljša občutek udobja na koži in pomaga pri negi kože, ki je začasno razdražena ali izsušena.

Aloe vera, UV-žarki in pogosta napačna interpretacija

Posebej zanimivo področje raziskav je povezava med aloe vero in UV-sevanjem. Nekatere študije so pokazale, da lahko določeni izvlečki aloe vere absorbirajo del UV-sevanja v laboratorijskih pogojih. Druge raziskave so preučevale vpliv aloe vere na UVA-povezane poškodbe celic, UVB-povezano vnetje, razgradnjo kolagena in UV-inducirano pigmentacijo.

To pa ne pomeni, da aloe vera samostojno deluje kot zaščita pred soncem.

Tu pogosto pride do napačne interpretacije študij. Če neka sestavina v raziskavi pokaže UV-absorpcijo, zmanjša UV-povezani celični stres ali vpliva na procese, povezane s fotostaranjem, to še ni dokaz, da nanos svežega aloe vera gela ali kozmetičnega izdelka z aloe vero na kožo zagotovi realno, enakomerno, fotostabilno in širokospektralno zaščito pred soncem.

Aloe vera lahko kožo po sončenju prijetno hladi, vlaži in pomirja. Lahko je zelo uporabna v izdelkih za nego kože po sončenju. Ne more pa nadomestiti izdelka z ustreznim SPF in preverjeno UVA/UVB zaščito.

Zaščita pred soncem je tehnično in regulativno zelo natančno področje. SPF se ne določa na podlagi občutka na koži ali posamezne rastlinske sestavine, ampak s standardiziranimi testiranji zaščite pred sončnimi opeklinami. Broad-spectrum zaščita pa pomeni, da izdelek zagotavlja zaščito tako pred UVB kot tudi pred UVA-sevanjem. Zato trditve o zaščiti pred soncem ne smejo temeljiti zgolj na tem, da neka sestavina v laboratoriju pokaže določene UV-povezane učinke.

Pravilna interpretacija je torej naslednja: aloe vera je odlična podporna sestavina za nego kože po sončenju, ni pa naravna SPF zaščita. Če želimo kožo zaščititi pred UV-sevanjem, potrebujemo ustrezen izdelek za zaščito pred soncem. Aloe vero pa lahko uporabimo kot dodatno podporo po izpostavljanju soncu, ko koža potrebuje vlaženje, hlajenje in pomirjanje.

Aloe vera v kozmetiki in domačih izdelkih

Aloe vera je v kozmetiki zelo vsestranska sestavina. Najdemo jo v gelih za obraz in telo, tonikih, serumih, kremah, losjonih, maskah, izdelkih po sončenju, izdelkih po britju, šamponih, balzamih in izdelkih za nego lasišča. Najbolj smiselna je v izdelkih, kjer želimo koži dodati občutek vlage, hlajenja in pomirjenosti.

V INCI deklaraciji jo najpogosteje najdemo pod imeni, kot so Aloe Barbadensis Leaf Juice, Aloe Barbadensis Leaf Juice Powder, Aloe Barbadensis Leaf Extract ali Aloe Barbadensis Leaf Water. Če želiš vedeti, ali izdelek res vsebuje aloe vero, je zato vedno dobro pogledati sestavinsko deklaracijo in se ne zanašati samo na sprednjo stran embalaže.

Pomembno je tudi vedeti, da “aloe vera gel” v kozmetičnem izdelku skoraj nikoli ni svež gel, ki ga iztisnemo iz lista rastline. Kupljeni aloe vera geli najpogosteje vsebujejo alojin sok ali rekonstituiran aloe vera prah, vodo, zgoščevalce (redkokdaj naravnega izvora), uravnalce pH in številne konzervanse. Zato naj te napis "100 % aloe vera gel" ne zavede. Alojin gel, ki ga kupiš v trgovini, drogeriji ali lekarni, mora biti dobro konzerviran, saj je aloja izredno hitro pokvarljiva in izredno dobro gojišče za mikroorganizme. Zato je kupljen gel lahko stabilnejši in varnejši kot domači gel iz rastline, ne moremo pa ga smatrati kot naravnega.

Pri domači uporabi pa moramo biti zelo previdni. Svež gel aloe vere vsebuje veliko vode in je mikrobiološko občutljiv, zato ni primeren za dolgotrajno shranjevanje brez ustreznega konzerviranja. Če ga uporabimo neposredno iz lista, ga je najbolje pripraviti svežega in porabiti takoj. Če ga želimo vključiti v domač kozmetični izdelek, moramo razmišljati kot pri vsakem vodnem izdelku: potrebujemo čisto izdelavo, ustrezen konzervans, primeren pH in stabilno formulacijo. Zato je bolj varno, da ga uporabimo v izdelkih za enkratno uporabo, kot sta piling ali maska, ki ju pripraviš in uporabiš sproti.

Hkrati je potrebno vedeti tudi, da alojin gel vsebuje encime, zaradi katerih se sčasoma gel utekočini. Zato domač gel aloje ni stabilen.

Prav tako ni priporočljivo, da svež aloe vera gel kar naknadno vmešamo v že izdelano kremo ali losjon. S tem lahko porušimo stabilnost izdelka, spremenimo konzervirni sistem in povečamo tveganje za mikrobiološko kontaminacijo.

V domači kozmetiki je zato pogosto bolj praktično uporabiti stabiliziran aloe vera sok ali aloe vera prah, ki ga po navodilih proizvajalca rekonstituiramo z vodo. Takšne oblike omogočajo bolj predvidljivo formuliranje in boljšo ponovljivost recepture.

Oblike aloe vere v kozmetiki: gel, sok, prah, olje in maslo

Aloe vero lahko v kozmetičnih sestavinah najdemo v različnih oblikah. Na prvi pogled se morda zdi, da gre vedno za isto stvar, vendar ni tako. Aloe vera gel, aloe vera sok, aloe vera prah, aloe vera olje in aloe vera maslo se v formulacijah obnašajo različno, zato jih tudi uporabljamo na različne načine.

Ker je večina sestavin, zaradi katerih aloe vero v kozmetiki sploh cenimo, vodotopnih, jo najpogosteje vključujemo v izdelke, ki vsebujejo vodno fazo: gele, tonike, serume, kreme, losjone, šampone, gele za prhanje, izdelke po britju in izdelke za nego kože po sončenju.

Pa poglejmo, kaj se v resnici skriva za posameznimi oblikami. 

Aloe vera gel za obraz, telo in nego po sončenju

Aloe vera gel pridobivamo iz notranjosti lista, kjer se nahaja prozorna, sluzasta sredica. To je tisti del rastline, ki ga najpogosteje povezujemo z nego razdražene, izsušene ali od sonca obremenjene kože.

A tukaj moramo biti pazljivi. Le redko kateri aloe vera gel na tržišču je dejansko samo gel iz lista aloje. Najpogosteje gre za aloe vera sok ali rekonstituiran aloe vera prah, ki so mu dodani zgoščevalci, da dobi gelasto strukturo. Ne gre za to, da bi bilo to slabo, je pa dobro vedeti, kaj kupujemo. Pri geliranju se običajno uporabljajo karbomeri in karbopoli, ki v naravni kozmetiki niso dovoljeni, zato pazi, če želiš svoj izdelek povsem naraven.

Zaradi različnih zgoščevalcev se lahko aloe vera geli različnih proizvajalcev precej razlikujejo. Nekateri so zelo tekoči, drugi bolj kompaktni, nekateri se hitro vpijejo, drugi na koži pustijo rahlo lepljiv občutek. To je odvisno od uporabljene osnove, zgoščevalca, deleža aloje in celotne formulacije.

Gel je najbolj praktičen takrat, ko želimo aloe vero uporabiti skoraj samostojno. Ker je gostejši od soka, ne spolzi takoj s kože in je zato uporaben za nanos po sončenju, po britju, po pikih insektov ali takrat, ko je koža razdražena in potrebuje občutek hlajenja ter pomiritve.

Nasvet: pri nakupu aloe vera gela vedno preveri INCI deklaracijo. Trditve na embalažah so pogosto zavajajoče in številni izdelki vsebujejo le manjši del aloje. Sprednja stran embalaže zna biti zato zelo prepričljiva, pravo zgodb pa ti pove seznam sestavin.

Aloe vera sok v kozmetičnih formulacijah

Aloe vera sok je tekoča oblika aloje, ki jo v formuliranju pogosto uporabljamo zelo radi. V primerjavi z gelom ima veliko prednost: ne vpliva na strukturo izdelka.

Če želimo v kremo, losjon, tonik ali serum vključiti večji delež aloe vere, je sok pogosto bolj praktična izbira kot gel. Gel lahko daje lepljiv občutek na koži ter spremeni viskoznost izdelka ali stabilnost formulacije, medtem ko se sok lepše vključi v vodno fazo naših izdelkov.

Aloe vera sok je zato odlična izbira za domače formuliranje, kadar želimo del vode v recepturi nadomestiti z aloe vero. Uporabimo ga lahko v tonikih, emulzijah, gelih, šamponih, izdelkih za prhanje in izdelkih za nego kože po sončenju.

Pri tem pa moramo upoštevati, da je aloe vera sok vodna sestavina. To pomeni, da je mikrobiološko občutljiv in mora biti v kozmetičnem izdelku ustrezno konzerviran.

Aloe vera prah: prednosti za formuliranje

Aloe vera prah je koncentrirana, dehidrirana oblika aloje. Najpogosteje ga pridobijo s postopkom sušenja, pri katerem iz alojinega soka odstranijo vodo. Takšen prah nato pred uporabo ponovno raztopimo z vodo in tako dobimo "alojin sok".

Velika prednost aloe vera prahu je praktičnost. Zavzame malo prostora, ima daljši rok uporabe kot tekoče oblike in nam omogoča, da si alojin pripravek pripravimo takrat, ko ga potrebujemo. Če proizvajalec ne doda drugih sestavin, gre lahko za zelo čisto obliko aloe vere (in edino obliko, ki ni konzervirana), vendar tudi tukaj vedno preverimo INCI.

Prah aloje ni namenjen samostojni uporabi. Uporabimo ga tako, da ga v ustreznem razmerju zmešamo z destilirano vodo ali vključimo v vodno fazo kozmetične formulacije. Če iz njega pripravimo vodni aloe vera sok, velja enako pravilo kot pri vseh vodnih izdelkih: če pripravka ne porabimo takoj, ga moramo ustrezno konzervirati.

To je po mojem ena najbolj uporabnih oblik za tiste, ki izdelujemo domačo kozmetiko, ker imamo več nadzora nad svežino, koncentracijo in konzerviranjem končnega izdelka. Pa tudi cenejša je kot ostale oblike.

Aloe vera maslo: zakaj ime zavaja?

Če bi bil april, bi vam rekla, da gre za prvoaprilsko šalo. Verjamem, da se aloe vera maslo sliši čudovito, vendar vsi vemo, a je aloe vera v osnovi "vodna sestavina" in ne maščoba. Zato iz nje ne moremo dobiti masla na enak način, kot dobimo na primer karitejevo ali kakavovo maslo.

Vedno poudarjam pomembnost branja INCI deklaracij. In če boste pogledali nanjo, boste videli, da sestavina v vašem lončku, vsekakor ni alojino maslo. Kaj torej je? INCI običajno pravi takole: Cocos Nucifera Oil, Aloe Barbadensis Leaf Extract. To pomeni, da je vaše aloe vera maslo v resnici kokosovo olje, ki mu je dodan ekstrakt aloje. S tem seveda ni nič narobe, vendar pa se moramo zavedati, da alojino maslo pač ni maslo, ki bi bilo narejeno iz aloje, kar nas pripelje do tega, da je ime pravzaprav zavajajoče (oz. nepravilno).

Težava pa nastane takrat, ko pričakujemo, da bo aloe vera maslo imelo enake lastnosti kot aloe vera gel ali sok. Ne bo jih imelo. Večina snovi, zaradi katerih aloe vero uporabljamo za vlaženje, hlajenje in pomirjanje kože, je vodotopnih, zato jih v takšnem oljno-maščobnem izdelku ne moremo pričakovati v enaki obliki ali v enaki meri.

Aloe vera olje ali macerat: kaj je v resnici?

Še ena prvoaprilska šala. Aloe vera sama po sebi ni "oljnica", zato iz nje ne stiskamo olja tako kot iz mandljev, oliv, sončničnih semen ali avokada.

Aloe vera olje je praviloma macerat oziroma oljni izvleček. To pomeni, da je aloe vera namakana v rastlinskem olju, na primer sončničnem, mandljevem ali kakšnem drugem nosilnem olju. Končni izdelek ima zato v veliki meri lastnosti tega osnovnega olja, delno pa je obogaten z lipofilnimi, torej v maščobah topnimi spojinami iz aloje.

Tudi tukaj je pomembno realno pričakovanje. Če iščemo klasične učinke aloje, kot so občutek hlajenja, vlaženje in pomirjanje kože, jih bomo dobili izključno v vodnih oblikah, kot sta gel ali sok. Aloe vera olje pa je lahko uporabno v oljnih serumih, masažnih oljih, balzamih, mazilih in drugih brezvodnih izdelkih, kjer želimo nežnejšo, negovalno maščobno sestavino, a razumimo, da bo imela predvsem značilnosti nosilnega olja in ne aloje. 

Kaj to pomeni v praksi?

Če želiš aloe vero uporabiti za vlaženje, pomirjanje in nego kože po sončenju, so najbolj smiselne vodne oblike: aloe vera gel, sok ali prah, ki ga vključiš v vodne izdelke.

Če izdeluješ kremo, losjon, tonik, serum ali gel, bo aloe vera sok pogosto najbolj praktična izbira. Če želiš aloe uporabiti samostojno na koži, je gel priročnejši, ker se lepše obdrži na mestu nanosa. Če želiš več nadzora nad koncentracijo in svežino, je aloe vera prah zelo uporabna formulacijska izbira.

Aloe vera olje in aloe vera maslo pa nista "napačna" izdelka, samo pravilno ju moramo razumeti. To nista vodni obliki aloje, zato od njiju ne pričakujemo enakega učinka kot od gela ali soka. Sta predvsem oljno-maščobni sestavini z dodatkom aloe izvlečka.

In ravno zato se pri aloji vedno splača pogledati INCI. Ime izdelka nam pove zgodbo, sestavinska deklaracija pa resnico.

Domača aloe vera: kako jo varno uporabiti na koži?

Če imaš aloe vero doma, je zelo mamljivo odrezati list, iztisniti gel in ga takoj nanesti na kožo. In v osnovi to lahko naredimo, vendar je dobro poznati nekaj pomembnih pravil.

Pri domači uporabi uporabljamo samo prozorno, sluzasto sredico lista. To je del, ki ga običajno imenujemo aloe vera gel. Ne uporabljamo pa zelene zunanje lupine in rumenkaste tekočine, ki se nahaja tik pod njo. Ta rumenkasta plast vsebuje snovi, kot je aloin, ki lahko dražijo kožo in prebavila.

Najbolj varno je, da list najprej odrežemo, ga operemo in ga za nekaj časa postavimo pokonci, da iz njega odteče rumenkasta tekočina. Nato odstranimo zunanjo zeleno plast lista in uporabimo samo prozoren gel iz notranjosti. Gel lahko pred nanosom še nežno speremo, posebej če opazimo rumenkaste ostanke.

Svež aloe vera gel je najbolj smiselno uporabiti takoj. Ker vsebuje veliko vode in ni konzerviran, ni primeren za dolgotrajno shranjevanje. To ni isto kot kupljen aloe vera gel, ki je formuliran s konzervansi, uravnalci pH, zgoščevalci in drugimi sestavinami, ki skrbijo za stabilnost in varnost izdelka.

Pred prvim nanosom je pametno narediti preizkus na manjšem delu kože. Če se pojavijo pekoč občutek, srbenje, rdečica ali izpuščaj, aloe vere ne uporabljaj naprej. Naravno ne pomeni avtomatično nežno za vsako kožo.

Domačo aloe vero lahko uporabimo za kratkotrajno nego kože, ki potrebuje občutek hlajenja, vlaženja ali pomiritve. Na primer po sončenju, po britju, po pikih insektov ali na koži, ki je začasno izsušena in razdražena.

Ne bi pa je uporabljali na globokih ranah, močnejših opeklinah, mehurjih, okuženi koži ali nepojasnjenih kožnih spremembah. V takih primerih domača aloja ni rešitev, ampak je potreben posvet z zdravnikom.

In še nekaj: svež aloe vera gel ni nadomestilo za dobro formuliran kozmetični izdelek. Je lahko prijetna domača prva pomoč za kožo, ni pa stabilna, konzervirana in preverjena formulacija. Zato ga uporabljamo svežega, previdno in z zdravo mero razumevanja.

Ali je aloe vera lahko dražeča ali nevarna?

Na prvi pogled nenavadno vprašanje, saj ima aloe vera sloves zelo nežne in pomirjujoče rastline. Vendar pa to ne pomeni, da je primerna za vsakogar in za vsako stanje kože. Tudi naravne sestavine lahko povzročijo draženje, pekoč občutek, srbenje, rdečico ali alergijsko reakcijo.

Največja razlika je med prozornim gelom iz notranjosti lista in rumenkasto tekočino, ki se nahaja tik pod zunanjo plastjo lista. V kozmetiki nas zanima predvsem prozoren gel oziroma alojin sok. Rumenkasta tekočina pa vsebuje antrakinone, med katerimi je najbolj znan aloin, in je lahko dražeča.

Zato pri domači uporabi aloe vere ni najboljša ideja, da list samo prerežemo in ga takoj podrgnemo po koži. Bolj smiselno je, da list najprej pustimo odcediti, odstranimo zunanjo zeleno plast in uporabimo samo čisto, prozorno sredico. Če v gelu opazimo rumenkaste ostanke, jih speremo.

Pri občutljivi, zelo reaktivni ali poškodovani koži je dobro narediti preizkus na majhnem delu kože. Če se po nanosu pojavijo pekoč občutek, srbenje, rdečica, koprivnica ali izpuščaj, aloe vere ne uporabljamo naprej. Naravno ni enako kot univerzalno varno.

Posebej previdni smo pri globokih ranah, močnejših opeklinah, mehurjih, okuženi koži, močno vneti koži ali nepojasnjenih spremembah. V takšnih primerih aloe vera ni rešitev za domače eksperimentiranje, ampak je potreben posvet z zdravnikom. V zadnjih letih je namreč velik porast alergij na alojo, ki se najpogosteje izrazi oz. izbruhne ravno takrat, ko alojo nanesemo na prizadeto, na primer huje opečeno kožo.

Bistvo je preprosto: aloe vera je lahko krasna podporna sestavina za nego kože, vendar jo uporabljamo razumno. Pri zdravi, nepoškodovani koži je običajno dobro prenašana, pri občutljivi ali poškodovani koži pa začnemo previdno in opazujemo odziv kože.

RECEPTI z aloe vero za nego kože

 



 

Osvežilni gel po britju za regeneracijo kože (30 g)

• 24,9 g aloe vera gela*
• 5 g hidrolata laškega smilja
• 0,1 g alantoina
• 1 kapljica eteričnega olja poprove mete
• 1 kapljica eteričnega olja prave sivke
• ščep naravnega zelenega pigmenta (po želji)

*Če aloe vera gel, ki ga uporabite, ni konzerviran, recepturi dodajte še 0,2g cosgarda (konzervans, odobren s strani certifikatov za naravno kozmetiko).

Priprava: Alantoin raztopite v hidrolatu, dodajte aloe vero in eterični olji. Dobro premešajte, da dobite enotno zmes in prelijte v brezzračno embalažo s pumpico. Opremite z etiketo in shranite na temno in hladno mesto.

Opomba: Ker ima lahko alojin gel različno gostoto, lahko recept prilagodite želeni strukturi končnega izdelka tako, da povečate ali zmanjšate delež aloe vera gela.

 

Nega za od sonca poškodovano kožo (50 g)

• 39 g gela aloe vere*
• 5 g hidrolata nemške kamilice
• 5 g šentjanževega olja (macerat)
• 1 g d-pantenola
• 2 kapljici eteričnega olja sivke
• 1 kapljica eteričnega olja nemške kamilice

*Če aloe vera gel, ki ga uporabite, ni konzerviran, recepturi dodajte še 0,3g cosgarda (konzervans, odobren s strani certifikatov za naravno kozmetiko).

Priprava: V alojin gel po kapljicah ob neprestanem mešanju dodajajte ostale sestavine. Mešajte toliko časa, da nastane enotna zmes. Shranite v brezzračno embalažo s pumpico, ki jo opremite z etiketo. Postavite na temno in hladno mesto.

Opomba: Ker ima lahko alojin gel različno gostoto, lahko recept prilagodite želeni strukturi končnega izdelka tako, da povečate ali zmanjšate delež aloe vera gela.