Aloe vera za nego kože: gel, sok, prah in uporaba po sončenju

Aloe vera je ena najbolj priljubljenih naravnih sestavin za nego kože, še posebej poleti, ko je koža pogosteje izpostavljena soncu, vročini, potenju, britju, pikom insektov in izsuševanju. Najpogosteje jo uporabljamo v obliki gela, soka ali prahu, dodajamo pa jo v številne izdelke kot so kreme, losjoni, šamponi, izdelki po britju in izdelki za nego kože po sončenju.

Najbolj jo poznamo kot sestavino za pomirjanje, vlaženje in hlajenje kože. A pri aloji je pomembno razumeti tudi ozadje, zato bom danes razbila kar nekaj mitov: zakaj niso vsi tipi izvlečkov iz aloje enako učinkoviti, da “aloe vera gel” običajno ni čisti gel iz rastline in da uporaba domače aloje lahko prinaša tudi tveganja.

V prispevku izveš tudi, kaj aloe vera je, kako jo uporabljamo v kozmetiki, kakšna je razlika med gelom, sokom, prahom, maslom in oljem ter na kaj moraš paziti pri uporabi. 

Kaj je aloe vera?

Aloe vera spada med sukulentne rastline,  ki so prilagojene na sušna okolja in v svojih mesnatih listih zadržujejo vodo. Iz sredice listov pridobivajo prozoren, sluzast gel, ki daje aloji njeno specifično in znano terapevtsko delovanje na kožo.

Pri rastlini je pomembno ločiti med notranjim gelom in rumenkasto plastjo tik pod zunanjo lupino lista. Ta rumenkasta tekočina vsebuje snovi, kot je aloin, ki lahko dražijo kožo in prebavila, zato pri domači uporabi ni dovolj, da list samo prerežemo in gel nanesemo na kožo ali pa ga zaužijemo.

Aloe vera za kožo: kaj kažejo raziskave?

Aloe vera je v kozmetiki priljubljena predvsem zato, ker koži pomaga povrniti občutek vlage, udobja in pomirjenosti. Raziskave jo najpogosteje povezujejo z vlažilnim, pomirjevalnim, protivnetnim, antioksidativnim in obnovitvenim delovanjem, zato je zanimiva kot podporna sestavina pri negi izsušene, razdražene ali od sonca obremenjene kože.

Na aloji in izdelkih z njo je opravljenih veliko študij, ki pa ugotavljajo različne učinke. Posamične študije so dokazala izboljšanje hidracije kože, hitrejše celjenje opeklin in ran, protivnetno in obnovitveno delovanje ter podporni učinek pri nekaterih vnetnih stanjih kože, kot so akne in psoriaza. Vseeno pa imej v mislih, da aloja ni čudežna rastlina in da je dermatološka obravnava pri resnih stanjih še vedno zaželena.

Zanimive so tudi študije, ki so proučevale povezavo med aloe vero in UV-sevanjem. Nekatere so pokazale, da lahko določeni izvlečki aloe vere absorbirajo del UV-sevanja v laboratorijskih pogojih, druge pa so preučevale vpliv aloe vere na UVA-povezane poškodbe celic, UVB-povezano vnetje, razgradnjo kolagena in UV-inducirano pigmentacijo. Aloja ima na teh področjih dober potencial.

To pa ne pomeni, da aloe vera deluje kot samostojna zaščita pred soncem. Če neka sestavina v raziskavi pokaže UV-absorpcijo, zmanjša UV-povezani celični stres ali vpliva na procese, povezane s fotostaranjem, to še ni dokaz, da nanos svežega aloe vera gela ali kozmetičnega izdelka z aloe vero zagotovi realno, enakomerno, fotostabilno in širokospektralno zaščito pred soncem. Če želiš kožo zaščititi pred UV-sevanjem, potrebuješ ustrezen dokazano učinkovit izdelek za zaščito pred soncem. Aloe vero pa lahko uporabimo kot dodatno podporo po izpostavljanju soncu, ko koža potrebuje vlaženje, hlajenje in pomirjanje. 

Oblike aloe vere v kozmetiki: gel, sok, prah, olje in maslo

Aloe vero lahko v kozmetičnih sestavinah najdemo v različnih oblikah. Na prvi pogled se morda zdi, da gre vedno za isto stvar, vendar še zdaleč ni tako. Aloe vera gel, aloe vera sok, aloe vera prah, aloe vera olje in aloe vera maslo se v formulacijah obnašajo različno, zato jih tudi uporabljamo na različne načine. Še bolj pomembno pa je, da so razlike v delovanju na koži med vodnimi in maščobnimi izvlečki ogromne.

Ker je večina sestavin, zaradi katerih aloe vero v kozmetiki sploh cenimo, vodotopnih, jo najpogosteje najdemo v izdelkih, ki vsebujejo vodno fazo: gelih, tonikih, serumih, kremah, losjonih, šamponih, gelih za prhanje, izdelkih po britju in izdelkih za nego kože po sončenju.

Pa poglejva, kaj se v resnici skriva za posameznimi oblikami oz. tipi alojinih izvlečkov. 

Aloe vera gel za obraz, telo in nego po sončenju

Aloe vera gel pridobivamo iz notranjosti lista, kjer se nahaja prozorna, sluzasta sredica. To je tisti del rastline, ki ga najpogosteje povezujemo z nego razdražene, izsušene ali od sonca obremenjene kože.

A tukaj svetujem previdnost. Le redko kateri aloe vera gel na tržišču je dejansko gel iz alojinih listov, zato naj te napis "100 % aloe vera gel" ne zavede. Najpogosteje gre za aloe vera sok (včasih narejen iz prahu), ki so mu dodani zgoščevalci, pH regulatorji in številni konzervansi. Na INCI seznamu sestavin večine alojinih gelov najdeš 8-12 sestavin. Ne gre za to, da bi bilo to slabo, je pa dobro vedeti, kaj kupujemo, saj mnogi zmotno mislijo, da kupujejo zgolj gel iz aloje in nič drugega.

Ker se alojin gel zaradi encimov, ki jih vsebuje, hitro utekočini, v izdelkih na trgu vedno najdeš tudi zgoščevalce. Pri geliranju se najpogosteje uporablja sintetični zgoščevalec karbomer (Carbomer), ki daje čvrst transparenten gel, ki ga pozna večina ljudi. Ker v naravni kozmetiki ni dovoljen, ti v primeru želje po naravni alternativi svetujem, da na INCI deklaraciji iščeš zgoščevalca ksantan gumi (Xanthan Gum) in guar gumi (Cyamopsis Tetragonoloba Gum). Vendar pa se ob tem zavedaj, da gel ne bo tako čvrst, bo verjetno bolj moten in na koži nekoliko bolj lepljiv.

Gel je najbolj praktičen takrat, ko želimo aloe vero uporabiti samostojno. Ker je gostejši od soka, ob nanosu in uporabi ne spolzi s prstov in kože in je zato praktičen za samostojen nanos po sončenju, britju, po pikih insektov ali takrat, ko je koža razdražena in potrebuje občutek hlajenja ter pomiritve.

Aloe vera sok v kozmetičnih formulacijah

Aloe vera sok je tekoča oblika aloje, ki jo v formuliranju domače kozmetike pogosto uporabljamo zelo radi. V primerjavi z gelom ima veliko prednost: ne vpliva na strukturo izdelka.

Če želimo v kremo, losjon, tonik ali serum vključiti večji delež aloe vere, je sok pogosto bolj praktična izbira kot gel. V primerjavi z gelom ne daje lepljivega občutka na koži, ne spremeni viskoznosti izdelka in ne vpliva na stabilnost formulacije, zato je sok enostavneje vključevati v vodno fazo naših izdelkov.

Aloe vera sok je zato odlična izbira za domače formuliranje, kadar želimo del vode v recepturi nadomestiti s pomirjujočo in vlažilno aloe vero. Uporabimo ga lahko v tonikih, emulzijah, gelih, šamponih, izdelkih za prhanje in izdelkih za nego kože po sončenju.

Aloe vera prah: prednosti za formuliranje

Aloe vera prah je koncentrirana, dehidrirana oblika aloje. Najpogosteje ga pridobijo s postopkom sušenja, pri katerem iz alojinega soka odstranijo vodo. Takšen prah lahko nato v izdelkih uporabljamo na dva načina: pred uporabo ponovno raztopimo z vodo in tako dobimo "alojin sok" ali pa ga v izdelke dajemo samostojno, v izredno nizkih deležih.

Velika prednost aloe vera prahu je praktičnost. Zavzame malo prostora, ima daljši rok uporabe kot tekoče oblike in nam omogoča, da si alojin sok pripravimo takrat, ko ga potrebujemo. Če proizvajalec ne doda drugih sestavin, gre lahko za zelo čisto obliko aloe vere (in edino obliko, ki ni konzervirana), vendar tudi tukaj vedno preverimo INCI.

Prah aloje ni namenjen samostojni uporabi. V izdelke ga vključujemo tako, da ga v ustreznem razmerju zmešamo z destilirano vodo ali vključimo direktno v vodno fazo kozmetične formulacije. Če iz njega pripravimo sok, velja enako pravilo kot pri vseh vodnih izdelkih: če pripravka ne porabimo takoj, ga moramo ustrezno konzervirati.

To je po mojem ena najbolj uporabnih oblik za tiste, ki izdelujemo domačo kozmetiko, ker imamo več nadzora nad svežino, koncentracijo in konzerviranjem končnega izdelka. Pa tudi cenovno ugodnejša je kot ostale oblike alojinih izvlečkov.

Aloe vera maslo: zakaj ime zavaja?

Če bi bil april, bi vam rekla, da gre za prvoaprilsko šalo. Verjamem, da se aloe vera maslo sliši čudovito, vendar vsi vemo, da je aloe vera v osnovi vodna in ne maščobna sestavina. Zato iz nje ne morejo dobiti masla na enak način, kot pridobivajo na primer karitejevo ali kakavovo maslo.

Vedno poudarjam pomembnost branja INCI deklaracij. In če pogledaš nanjo, vidiš, da sestavina v tvojem lončku vsekakor ni alojino maslo. Kaj torej je? INCI običajno pravi takole: Cocos Nucifera Oil, Aloe Barbadensis Leaf Extract. To pomeni, da je tvoje aloe vera maslo v resnici kokosovo olje, ki mu je dodan ekstrakt aloje. S tem seveda ni nič narobe, dokler se zavedaš, da alojino maslo pač ni maslo, ki bi bilo narejeno iz aloje, kar nas pripelje do tega, da je ime pravzaprav zavajajoče (oz. nepravilno).

Težava pa nastane takrat, ko pričakujemo, da bo aloe vera maslo imelo enake lastnosti kot aloe vera gel ali sok. Ne bo jih imelo. Večina snovi, zaradi katerih aloe vero uporabljamo za vlaženje, hlajenje in pomirjanje kože, je vodotopnih, zato jih v takšnem maščobnem izdelku ne moremo pričakovati, vsaj ne v učinkovitih koncentracijah.

Aloe vera olje: kaj je v resnici?

Še ena prvoaprilska šala. Aloe vera sama po sebi ni "oljnica", zato iz nje ne stiskamo olja tako kot iz mandljev, oliv, sončničnih semen ali avokada.

Aloe vera olje je praviloma macerat oziroma oljni izvleček. To pomeni, da je aloe vera namakana v rastlinskem olju, najpogosteje v sončničnem, lahko pa tudi kakšnem drugem nosilnem olju. Končni izdelek ima zato v veliki meri lastnosti tega osnovnega olja, le delno pa je lahko obogaten z lipofilnimi, torej v maščobah topnimi spojinami iz aloje.

Glavne spojine, zaradi katerih alojo v kozmetiki najbolj cenimo - polisaharidi, sluzi, aminokisline, minerali, elektroliti - so pretežno vodotopne in se v olje ne izlužijo. Zato je tukaj pomembno realno pričakovanje. Če iščemo klasične učinke aloje, kot so občutek hlajenja, vlaženje in pomirjanje kože, jih bomo dobili predvsem v vodnih oblikah, kot sta gel ali sok. Zato alojino olje ni dobra alternativa za vodne izvlečke.

Aloe vera olje pa je lahko uporabno v oljnih serumih, masažnih oljih, balzamih, mazilih in drugih brezvodnih izdelkih, kjer želimo nežnejšo, negovalno maščobno sestavino, a razumimo, da bo imela predvsem značilnosti nosilnega olja z dodatkom minimalnega deleža lipofilnih snovi iz aloje (npr. vitamina E, maščobnih kislin, nekaj fenolnih spojin).

Domača aloe vera in varnost: kako jo uporabiti na koži?

Marsikdo ne pomisli na problematičnost aloje, saj ima aloe vera sloves zelo nežne in pomirjujoče rastline. Vendar pa to ne pomeni, da je primerna za vsakogar in za vsako stanje kože. Tudi naravne sestavine lahko povzročijo draženje, pekoč občutek, srbenje, rdečico ali alergijsko reakcijo.

Če imaš aloe vero doma, je zelo mamljivo odrezati list in jo uporabiti za različne namene. Sicer jo lahko uporabiš neposredno na koži, vendar uporabi samo prozorno sredico lista. Rumenkasto tekočino tik pod zunanjo lupino odstrani, saj vsebuje aloin in druge antrakinone, ki lahko dražijo kožo (in prebavila, v primeru uživanja). List najprej operi, odreži in ga za nekaj časa postavi pokonci, da rumenkasta tekočina odteče. Nato odstrani zunanjo zeleno plast, uporabi samo prozoren gel in ga po potrebi, če opaziš rumenkaste ostanke, nežno speri.

Dejstvo je, da je domača aloja najbolj naravna različica, ki jo lahko uporabiš. Njena glavna prednost je, da ni konzervirana in da je daleč najbolj sveža, kar pa hkrati prinaša tudi njeno pomanjkljivost: sigurno ti mora biti jasno, da živi aloja, ki raste v lončku na slovenski okenski polici, v povsem drugačnih pogojih kot rastlina, ki raste v njenem primarnem - toplem, sončnem in suhem - okolju. Ker na sestavo aloje vplivajo svetloba, voda, starost rastline, letni čas in pogoji rasti, domača rastlina ne razvije enakega profila spojin kot kakovostno pridelana aloe vera za kozmetične surovine in je zato lahko tudi manj učinkovita.

Hkrati pa domača aloja prinaša tudi tveganje. Domač gel se po varnosti in stabilnosti ne more primerjati s kupljenim. Vsebuje veliko vode in hranil, zato je izredno hitro pokvarljiv in mikrobiološko občutljiv. Iz tega razloga ni primeren za shranjevanje ali naknadno vmešavanje v že izdelane kreme in losjone, saj se s tem lahko poruši stabilnost izdelka in poveča tveganje za mikrobiološko kontaminacijo. Svež aloe vera gel uporabi takoj. Najbolj praktično je, da ga uporabiš v izdelkih za enkratno uporabo, kot sta piling ali maska, ki ju pripraviš in uporabiš sproti.

In še splošno opozorilo: Pred prvim nanosom naredi preizkus na manjšem delu kože. Če se pojavijo pekoč občutek, srbenje, rdečica, koprivnica ali izpuščaj, aloe vere ne uporabljaj naprej. Posebej previdni smo pri globokih ranah, močnejših opeklinah, mehurjih, okuženi ali močno vneti koži ali nepojasnjenih kožnih spremembah. V takšnih primerih aloe vera ni rešitev za domače eksperimentiranje, ampak je potreben posvet z zdravnikom. V zadnjih letih namreč opažamo porast alergij in reakcij na alojo, ki se najpogosteje izrazijo oz. izbruhnejo ravno takrat, ko alojo nanesemo na prizadeto, na primer huje opečeno kožo.

RECEPTI z aloe vero za nego kože

 
Osvežilni gel po britju za regeneracijo kože (30 g)

• 24,9 g kupljenega kompaktnega aloe vera gela*
• 5 g hidrolata laškega smilja
• 0,1 g alantoina
• 1 kapljica eteričnega olja poprove mete (Mentha x piperita)
• 1 kapljica eteričnega olja prave sivke (Lavandula angustifolia)
• ščep naravnega zelenega pigmenta (po želji)

*Če aloe vera gel, ki ga uporabiš, ni kupljen oz. konzerviran, recepturi dodaj še 0,2g cosgarda (konzervans, odobren s strani certifikatov za naravno kozmetiko). Če uporabiš lastnega, si svetujem, da izpustiš tudi eterični olji, saj se v gel ne bosta dobro vmešali.

Priprava: Alantoin raztopiš v hidrolatu, dodaš aloe vero in eterični olji. Dobro premešaš, da dobiš enotno zmes in preliješ v brezzračno embalažo s pumpico. Opremiš z etiketo in shraniš na temno in hladno mesto.

Opomba: Ker ima lahko alojin gel različno gostoto, lahko recept prilagodiš želeni strukturi končnega izdelka tako, da povečaš ali zmanjšaš delež alojinega gela

 

Nega za od sonca poškodovano kožo (50 g)

• 39 g kupljenega kompaktnega gela aloe vere*
• 5 g hidrolata nemške kamilice
• 5 g šentjanževega olja (macerat)
• 1 g d-pantenola
• 2 kapljici eteričnega olja sivke (Lavandula angustifolia)
• 1 kapljica eteričnega olja nemške kamilice (Chamomilla recutita / Matricaria chamomilla)

*Če aloe vera gel, ki ga uporabiš, ni kupljen oz. konzerviran, recepturi dodaj še 0,2g cosgarda (konzervans, odobren s strani certifikatov za naravno kozmetiko). Če uporabiš lastnega, si svetujem, da izpustiš tudi eterični olji, saj se v gel ne bosta dobro vmešali.

Priprava: V alojin gel po kapljicah ob neprestanem mešanju dodajaš ostale sestavine. Mešaš toliko časa, da nastane enotna zmes. Shraniš v brezzračno embalažo s pumpico, ki jo opremiš z etiketo. Postaviš na temno in hladno mesto.

Opomba: Ker ima lahko alojin gel različno gostoto, lahko recept prilagodiš želeni strukturi končnega izdelka tako, da povečaš ali zmanjšaš delež aloe vera gela.