Koliko narave je v eni kapljici? Trajnostna plat eteričnih olj

Aromaterapijo ljudje pogosto dojemamo kot zelo naravno in skoraj samodejno okolju prijazno. Toda za nekaj mililitrov eteričnega olja lahko potrebujemo več kilogramov rastlinskega materiala, pri nekaterih zelo nizko donosnih rastlinah pa so za kilogram eteričnega olja potrebne celo tone rastline.

Hkrati pa večina aroma-navdušencev tudi ne pomisli na to, da produkt destilacije nista samo tako priljubljena eterično olje in hidrolat, da transport predstavlja veliko okoljsko breme in da je potrebno pri uporabi misliti tudi na etični vidik pridelave eteričnih olj.

Koliko rastline je dejansko v naši steklenički eteričnega olja?

Donos rastlin je zelo različen. Nekatere vsebujejo precej hlapnih aromatičnih spojin, spet druge izjemno malo. Verjetno vsem dobro poznan primer je čudovita damaščanska vrtnica, za katero so raziskave pokazale približno 0,03–0,045 % donos, kar pomeni, da potrebujejo za kilogram eteričnega olja v povprečju okrog 3 tone svežih cvetov. Izjemno nizek donos imajo tudi melisa, smilj in neroli.

Seveda pa obstajajo tudi rastline, ki dajejo eteričnega olja precej več; tak primer je lokalni lavandin, še boljši pa so klinčki, pri katerih lahko donos eteričnega olja doseže okrog 15 %. V majhni steklenički torej ni malo narave, le močno skoncentrirana je.

Ali je smiselno eterično olje uporabiti samo zato, da nekaj lepo diši?

Sedaj razumemo, koliko rastlinskega materiala potrebujemo, da dobimo nekaj kapljic eteričnega olja. Zato si je smiselno zastaviti vprašanje, kdaj in za kakšen namen bomo naša dragocena eterična olja uporabili.

Eterična olja odišavljajo naša stanovanja in kozmetične izdelke, dodajajo jih v parfume in jih uporabljajo v prehrani za aromatiziranje živil in pijač. Verjetno se za ta namen uporabi precej več eteričnih olj kot pa v aromaterapevtske namene, čeprav je glavna »moč« eteričnih olj ravno njihovo terapevtsko delovanje. Pa vendar – ali ste se kdaj vprašali, če ima uporaba eteričnega olja za nek namen res smisel?

Za primer vzemimo domače milo. Pri izdelavi mila je v maso potrebno dodati precej eteričnega olja, če želimo, da ima končni izdelek vonj, ki se ohranja še nekaj mesecev. Hkrati pa je milo izdelek, ki ga v nekaj deset sekundah speremo s kože, zato so možnosti za njegovo terapevtsko delovanje na našo kožo zelo majhne. Ali je torej ekološko, da v receptih za izdelavo enega kilograma mila zasledite v povprečju 30-40 ml eteričnega olja samo zato, da vam milo prijetno diši? Če podam primer pogosto uporabljene pelargonije (geranije), bi za to količino potrebovali kar 20-30 kg sveže rastline. Za eno samo kilogramsko milo. Ali mora biti prav eterično olje tisto, s katerim dosežemo to funkcijo? In ali ga moramo res uporabiti toliko?

Destilacija nima samo dveh produktov in ni »zastonj« samo zato, ker uporabljamo paro

Pri procesu destilacije ne nastajata samo eterično olje in hidrolat. Produkta destilacije sta tudi odpadni rastlinski material in odpadna destilacijska voda. Hkrati pa sam proces zahteva tudi veliko energije (elektrika, plin) in časa.

Za en kilogram eteričnega olja vrtnice, kot že rečeno, potrebujemo okrog 3 tone cvetov, hkrati pa po destilaciji iz tega nastane približno 6 ton mokrega rastlinskega odpadnega materiala. V procesu se porabi tudi 12.000–24.000 litrov vode. Po destilaciji ostane procesna odpadna voda, ki vsebuje vodotopne nehlapne rastlinske spojine. Pri destilaciji vrtnice je lahko takšna voda zaradi visoke vsebnosti polifenolov težje biološko razgradljiva in ob neposrednem izpustu predstavlja okoljsko obremenitev.

Parna in vodna destilacija potrebujeta segrevanje velikih količin vode in rastlinskega materiala in lahko trajata več ur. Zato sta poraba energije in vode pomembna dela okoljskega odtisa pridobivanja eteričnih olj. V raziskavi iz leta 2025, v kateri so primerjali več metod pridobivanja eteričnega olja rožmarina, so ugotovili, da metoda z največjim izkoristkom ni bila tudi okoljsko najboljša. Pri tem sta bila najpomembnejša dejavnika ravno poraba elektrike in celotna procesna veriga.

Za vsebino 5- ali 10-mililitrske stekleničke eteričnega olja torej stoji celoten proces – od polja, žetve, ton biomase pa do destilarne, toplote, vode in ostankov. Pri smiselni, ekološko usmerjeni uporabi moramo torej misliti na vse korake te poti.

Trajnost ni le okoljsko vprašanje

Ko se navdušujemo nad eteričnimi olji, imejmo v mislih tudi etični vidik. Pri nekaterih rastlinah lahko veliko povpraševanje, počasna rast, nabiranje v naravi ali način pridobivanja surovine pomenijo velik pritisk na naravne populacije. Med bolj občutljive primere sodijo sandalovina, rožni les in nekatere vrste bosvelije. Zato ni pomembno samo, koliko rastlinskega materiala potrebujemo za eterično olje, temveč tudi kako hitro se rastlina obnavlja, kateri del rastline uporabljamo in ali način nabiranja omogoča dolgoročno ohranitev vrste.

Dober primer, ki ga verjetno pozna vsak aroma-navdušenec, je prava oziroma indijska sandalovina (Santalum album). Trenutno je na IUCN Red List navedena kot ranljiva, z upadajočim trendom populacije, kar je v veliki meri posledica prekomernega izkoriščanja za les in pridobivanje eteričnih olj, saj se olje pridobiva iz srčike drevesa.

Vsi imamo radi sandalovino zaradi njenega globokega, pomirjujočega vonja in prizemljujočega značaja. Toda ravno zato, ker je tako zelo posebna, bi morali razmišljati, kdaj in kje jo zares uporabiti. Ali je smiselno tako dragoceno olje uporabljati za odišavljanje mila, ki bo čez nekaj trenutkov končalo v odtoku? Ali ga je bolj smiselno prihraniti za terapevtski namen, pri katerem bodo njegove posebne lastnosti upravičile njegovo uporabo?

Ko odpadek postane surovina

Vedno več raziskovalcev in destilerjev se ukvarja z vprašanjem, kako dodatno izkoristiti tudi ostale produkte destilacije in tako destilacijo narediti bolj prijazno okolju.

Destilirana biomasa ni nujno samo odpadek, saj se lahko kompostira ali izkoristi kot zastirka. Uporabi se lahko za pridobivanje energije ali se iz nje celo pridobiva snovi, ki so v njej ostale – polifenole in druge nehlapne spojine. Tudi odpadne destilacijske vode lahko vsebujejo zanimive vodotopne spojine in imajo lahko potencial za nadaljnjo uporabo, le dovolj interesa in povezanosti med destilerji in industrijo potrebujemo.

Zato bo eno od pomembnih vprašanj prihodnosti ne le, kako pridobiti več eteričnega olja iz manj rastline, temveč tudi, kako bolje izkoristiti rastlino kot celoto.

Ni pomembna le razdalja

Del okoljskega bremena eteričnih olj predstavlja tudi transport. Kadar imamo možnost izbrati kakovostno lokalno eterično olje, s tem običajno zmanjšamo razdaljo, ki jo mora rastlinski material ali eterično olje prepotovati, hkrati pa pogosto lažje preverimo tudi izvor, način pridelave in proizvodnje.

Vendar bližina sama po sebi še ne pomeni, da je eterično olje tudi bolj trajnostno. Kot smo že videli, so pomembni dejavniki tudi vrsta rastline, njen izkoristek, način pridelave ali nabiranja, poraba vode in energije pri destilaciji ter ravnanje s preostalo biomaso. Vsekakor pa lokalna pridelava prinaša svoje prednosti, zato sem zagovornica nakupa lokalnih eteričnih olj.

Trajnostni vidik: manj je več

Pri uporabi eteričnih olj imejmo torej v mislih vse omenjene dejavnike. Izbirajmo kakovostna in sledljiva eterična olja, uporabljajmo jih tam, kjer imajo zares smisel in v primerno majhnih količinah. Najbolj dragocena in redka eterična olja prihranimo za posebne trenutke in primere, kjer nam res ponudijo dodano vrednost.

Pri trajnostni uporabi eteričnih olj ni pomembno samo, od kod prihajajo in kako so bila pridelana, ampak tudi, da jih uporabljamo premišljeno, varčno in z razlogom.

 VIRI:

• Arunkumar, A. N., Dhyani, A., & Joshi, G. (2019). Santalum album. The IUCN Red List of Threatened Species 2019: e.T31852A2807668.
• Kumar, A., Gautam, R. D., Singh, S., Chauhan, R., Kumar, M., Kumar, D., Kumar, A., & Singh, S. (2023). Phenotyping floral traits and essential oil profiling revealed considerable variations in clonal selections of damask rose (Rosa damascena Mill.). Scientific Reports, 13, 8101.
• Pandith, S. A., Dhar, N., Wani, T. A., Razdan, S., Bhat, W. W., Rana, S., Khan, S., Verma, M. K., & Lattoo, S. K. (2017). Production dynamics in relation to ontogenetic development and induction of genetic instability through in vitro approaches in Pelargonium graveolens: A potential essential oil crop of commercial significance. Flavour and Fragrance Journal, 32(5), 376–387.
• Ratajc, P. (2016; posodobljeno 2018). O štirih produktih destilacije. Od rastline do aromaterapije.
• Rusanov, K., Garo, E., Rusanova, M., Fertig, O., Hamburger, M., Atanassov, I., & Butterweck, V. (2014). Recovery of polyphenols from rose oil distillation wastewater using adsorption resins – A pilot study. Planta Medica, 80(17), 1657–1664.
• Veličković, D. T., Milenović, D. M., Ristić, M. S., & Veljković, V. B. (2008). Ultrasonic extraction of waste solid residues from the Salvia sp. essential oil hydrodistillation. Biochemical Engineering Journal, 42(1), 97–104.
• Wang, X., Li, J., Hu, X., Chen, Y., & Li, C. (2025). A comparative life cycle assessment of novel technologies: Extraction of essential oils from rosemary leaves. Sustainable Production and Consumption, 56, 328–342.
• Zheljazkov, V. D., & Astatkie, T. (2012). Distillation waste water can modify peppermint (Mentha × piperita L.) oil composition. Industrial Crops and Products, 36(1), 420–426.