Uporaba eteričnih olj: kako izbrati pravo olje in ga varno uporabiti?

Eterična olja danes najdemo skoraj povsod. V difuzorjih, masažnih mešanicah, kozmetiki, pripravkih za nego doma … in seveda v neštetih receptih na spletu.

Prav zato se hitro pojavi vprašanje: katero eterično olje sploh izbrati in kako ga uporabiti, da bo uporaba smiselna in varna?

Odgovor žal ni vedno tako preprost kot »sivka za sproščanje, čajevec za problematično kožo in poprova meta za glavobol«. Eterična olja so kompleksne mešanice aromatičnih spojin, zato pri njihovi uporabi ni pomembno samo, katero olje izberemo, temveč tudi kdo ga bo uporabljal, zakaj, na kakšen način in v kakšni koncentraciji.

Najprej namen, šele nato eterično olje

Ko iščemo pravo eterično olje, je najbolje začeti pri vprašanju: kaj želim z njegovo uporabo doseči?

Želimo prijetno odišaviti prostor? Podpreti sproščanje pred spanjem? Pripraviti masažno olje? Eterično olje vključiti v nego kože? Ga uporabiti ob določenem vsakodnevnem izzivu?

Šele ko poznamo namen, lahko začnemo izbirati med posameznimi eteričnimi olji. In pri tem se je dobro izogniti enemu najpogostejših pristopov v aromaterapiji - iskanju enega samega »najboljšega olja« za določeno težavo.

Za isti namen imamo pogosto na voljo več različnih eteričnih olj. Med seboj se lahko razlikujejo po kemijski sestavi, intenzivnosti, načinu uporabe, varnostnih omejitvah in seveda tudi po vonju.

Zato pravo vprašanje ni toliko »katero eterično olje je najboljše za to-in-to težavo?«, ampak bolj »katero eterično olje je za ta namen primerno v mojem konkretnem primeru?«. Pri tem je pomembno tudi, da razmislimo o možnih sprožilcih težave in se ne skoncentriramo zgolj simptom. To je pravzaprav vidik, ki ga prezre največ ljudi.

Kot primer vzemimo glavobol. Eterično olje poprove mete je ena najbolj znanih izbir in za njegovo lokalno uporabo pri tenzijskem glavobolu imamo tudi klinične dokaze. Toda to še ne pomeni, da bo vedno najbolj smiselna izbira. Če je pomemben sprožilec stres, se lahko odločimo tudi za eterično olje, s katerim želimo vplivati predvsem na napetost in stres, na primer pravo sivko. Pri menstrualno povezanem glavobolu nas lahko bolje podpre eterično olje s pozitivnim vplivom na naš cikel, pri glavobolu zaradi prebave pa eterična olja, ki blagodejno vplivajo na tovrstne izzive. Če je vzrok glavobola dehidracija, pa rešitve seveda ne bomo iskali v eteričnih oljih.

Ime na steklenički nam ne pove vedno dovolj

Pri izbiri je pomembno tudi, da natančno vemo, katero eterično olje imamo pred sabo.

»Sivka« na primer ni ena sama rastlina. Prava sivka (Lavandula angustifolia), širokolistna sivka (Lavandula latifolia) in lavandin (Lavandula × intermedia) imajo različno kemično sestavo in zato pogosto niso dobre alternative. Če vemo, da prava sivka pomirja in je primerna tudi za nosečnice, otroke in dojenčke, to za ostale vrste sivke ne velja. 

Podobno velja za evkaliptuse, mete, kamilice in številna druga eterična olja. Razlike med kemijsko sestavo in terapevtskim delovanjem so lahko med posameznimi vrstami ogromne, ravno tako se razlikujejo njihovi varnostni profili.

Zato je eden osnovnih podatkov, ki jih je pri eteričnem olju potrebno vedno preveriti, botanično oziroma latinsko ime rastline. Pri nekaterih rastlinah je pomemben tudi kemotip.

To morda na začetku deluje nekoliko strokovno, vendar je ravno poznavanje rastline in njene sestave tisto, kar nam omogoči, da eteričnih olj ne izbiramo samo po splošnih priporočilih in receptih s spleta.

Kako bomo eterično olje uporabili?

Naslednji pomemben korak je način uporabe.

Eterično olje lahko inhaliramo neposredno, ga uporabimo v difuzorju za ambientalno inhalacijo ali ga nanesemo na kožo v ustrezno pripravljenem izdelku. In pri vsakem od teh načinov veljajo nekoliko drugačna pravila. Posebej pri uporabi na koži je ključnega pomena koncentracija eteričnega olja.

Eterična olja so zelo koncentrirane snovi, zato več eteričnega olja ne pomeni nujno tudi boljšega učinka. Pri pripravi masažnega olja, mazila, balzama, seruma ali drugega izdelka jih zato skoraj vedno uporabljamo močno razredčena.

Namesto zgolj vprašanja »koliko kapljic naj dodam?« je bolj pravilno in varno razmišljati o odstotni koncentraciji eteričnih olj v končnem izdelku. Primerna koncentracija namreč ni vedno enaka, ampak je odvisna od eteričnega olja, namena izdelka, mesta nanosa in uporabnika.

1 % eteričnega olja sladke pomaranče je lahko povsem varen, medtem ko je 1 % cimetove skorje izredno dražilen in z njim tvegamo hujše kožne reakcije, vključno s sprožitvijo kontaktnega dermatitisa. Ravno tako je izpostavljenost pri roll-onu, ki vsebuje 1 % eteričnega olja in ga nanesemo 1x dnevno na pulzne točke in losjonu, ki ga nanesemo 1x dnevno po vsem telesu, povsem drugačna. 

Eterična olja in voda niso dobra kombinacija - vsaj ne brez dodatne pomoči

Ena zelo pogostih napak pri domači uporabi eteričnih olj je dodajanje nekaj kapljic neposredno v vodo. Eterična olja se v vodi ne raztapljajo. Če jih nakapamo v kopel, hidrolat ali stekleničko z vodo, ne dobimo homogene mešanice. Kapljice eteričnega olja ostanejo nerazredčene in pridejo v neposreden stik s kožo ali sluznico. Pretresanje stekleničke ne zadostuje, kot sicer mislijo mnogi.

Zato recept tipa »dodaj pet kapljic eteričnega olja v kozarec vode« ni varen. Enako velja za domače spreje, tonike, vodne repelente in druge izdelke, katerih osnova so voda, hidrolat ali alojin sok: poleg ustreznega dispergiranja eteričnega olja moramo pri takšnih izdelkih razmišljati tudi o mikrobiološki stabilnosti.

Da dosežemo homogen vodni izdelek, v katerem so se eterična olja enakomerno razporedila, moramo uporabiti sestavino, ki ji rečemo solubilizator. Za mikrobiološko zaščito pa moramo poseči po naravnih konzervansih. In ne, hranjenje izdelka v hladilniku za mikrobiološko neoporečnost ne zadostuje. 

Naravno še ne pomeni, da je primerno za vsakogar

Pri eteričnih oljih je dobro poznati še eno pomembno pravilo: varnost ni lastnost eteričnih olj kot skupine. Posamezna eterična olja imajo namreč zelo različne varnostne profile.

Nekatera lahko dražijo kožo ali povečajo tveganje za senzibilizacijo, pri določenih (predvsem citrusnih, a tudi ostalih) eteričnih oljih moramo biti pozorni na fototoksičnost, pri tretjih so pomembne omejitve glede koncentracije ali načina uporabe. V prevelikem deležu, ki je včasih lahko izjemno nizek, lahko tvegamo poškodbe kože, izbruh kontaktnega dermatitisa, alergije ali celo kemične opekline.

Poznamo tudi številna eterična olja, ki vsebujejo komponente, ki so toksične: nevrotoksične, hepatotoksične, genotoksične in celo kancerogene. In ne, ob tem ne govorim o kakšnih hudo eksotičnih eteričnih oljih, za katere večina ljudi še ni slišala; med njimi so tudi lokalni žajbelj ali zelo zaželena damaščanska vrtnica.

Posebno previdnost zahtevajo tudi uporaba pri majhnih otrocih, v nosečnosti, pri določenih zdravstvenih stanjih in ob nekaterih zdravilih. Veliko ljudi se ne zaveda, da lahko uporaba eteričnih olj potencira ali pa zmanjša delovanje nekaterih zdravil, kar lahko v skrajnih primerih pripelje tudi do življenjsko ogrožujočih stanj. 

Zato univerzalnega recepta v smislu »dodajte tri kapljice eteričnega olja po želji« pravzaprav ni.

Kako torej začeti?

Če eterična olja šele spoznavaš, seveda ni treba, da že na začetku poznaš kemično sestavo stotih različnih olj. Veliko pomembneje je, da si pri vsaki uporabi začneš postavljati prava vprašanja:

• Kaj želim pri nekem izzivu doseči?
• Katero eterično olje izbiram in zakaj?
• Kako ga bom uporabil/a?
• Kakšna koncentracija je primerna in varna?
• In ali obstaja kakšen razlog, zaradi katerega njegova uporaba za to osebo ni najboljša izbira?

Ko enkrat začneš razmišljati na ta način, postane aromaterapija precej bolj logična in učinkovita. In tudi precej manj odvisna od tega, kaj je nekdo napisal v nekem receptu na spletu.

Eterična olja namreč niso samo zbirka dišečih stekleničk z vnaprej določenim seznamom učinkov. Za njihovo smiselno uporabo moramo razumeti rastline, njihove sestavine, načine uporabe, odmerjanje in varnost. Končno delovanje je namreč odvisno od kemijske sestave, ki pa lahko močno odstopa glede na to kje je rastlina zrasla in kdaj je bila požeta, ključni pa so tudi podnebje, prst in genetika.

Zato divjerasla visokogorska sivka (Lavandula angustifia) iz francoskih Alp, ekološko vzgojena prava sivka iz Bolgarije in konvencionalno vzgojena sivka iz Indije ali Kitajske, seveda ne morejo imeti enake sestave in posledično povsem enakega terapevtskega delovanja. Smiselno, ne?

 Bi rada eterična olja zares razumela?

Če se pri uporabi eteričnih olj pogosto sprašuješ, katero olje izbrati, koliko ga uporabiti, s čim ga kombinirati in ali je določena uporaba sploh primerna, potem si verjetno že ugotovila, da nekaj receptov in seznamov »olje za to in ono« hitro postane premalo.

Prav zato sem zasnovala Veliko šolo aromaterapije – poglobljeno šolanje, v katerem ne zbiramo samo informacij o posameznih eteričnih oljih, ampak se jih učimo razumeti in uporabljati v konkretnih situacijah. Poglobimo se v njihovo kemijsko sestavo in GC/MS analize, varnost, načine uporabe, formuliranje in dostavne sisteme, občutljive skupine, kontraindikacije ter kritično presojo raziskav in drugih virov.

Pomemben del VŠA pa je tudi stalno strokovno vodstvo skozi proces učenja. Ko se pojavijo vprašanja, dileme ali situacije, pri katerih ni samo ene pravilne rešitve, jih ne rešuješ sama. Skupaj preverjamo tvoje razmišljanje, predebatiramo različne možnosti in znanje sproti prenašamo iz teorije v konkretne primere. Tako sčasoma ne pridobiš samo več informacij, ampak predvsem več samozavesti pri samostojnem odločanju.

VŠA je primerna zate, če želiš eterična olja bolje razumeti in jih smiselno uporabljati zase in za svoje bližnje, pa tudi če želiš aromaterapijo vključiti v svoje delo ali svoje znanje nadgraditi na strokovni ravni.

→ Oglej si Veliko šolo aromaterapije