Gabezovo mazilo

Gabezovo mazilo, macerat in tinktura

Nezaželen plevel, ki ga številni kmetje na svojih njivah zatirajo s herbicidi, je v resnici zdravilna rastlina, ki jo uporabljamo v kozmetiki in farmaciji ter ekološkem kmetijstvu in permakulturi. S številnimi zdravilnimi učinki je vsekakor rastlina, ki jo je vredno poznati! Gabezovo mazilo se v tradicionalnem zeliščarstvu uporablja že desetletja, poleg njega pa si lahko izdelate tudi različne gabezove izvlečke.

 

O GABEZU

Navadni gabez (Symphytum officinale) je trajnica, ki najraje uspeva na nekoliko bolj vlažnih področjih, pa tudi ob robovih poti, v svetlejših gozdovih, na travnikih in poljih, na katerih pogosto velja za nadležen plevel. Rastlina, ki zraste tudi do več kot enega metra v višino, ima dlakave liste in petštevne venčaste cvetove, ki so lahko rozavijolični ali rumenobeli.

Gabezovi roza-vijolični zvončasti cvetovi nas ob cestah, na sprehodih po travnikih in v svetlejših delih gozdov razveseljujejo celo pomlad in poletje, jesen pa je ravno pravi čas za nabiranje njegovih korenin.

 

Blagodejni učinki gabeza

Gabezove pripravke uporabljamo zunanje. V zdravilne namene se večinoma uporablja korenina, ki jo nabiramo takrat, ko rastlina ne cveti – torej marca in aprila ter oktobra in novembra.

Gabez vsebuje alantoin, ki ima vulnerarično delovanje, kar pomeni, da pospešuje celjenje ran. Ker spodbuja regeneracijo celic, se odlično obnese pri vseh oblikah poškodb, zato gabezovo mazilo pomaga pri modricah, ranah in opeklinah, pa tudi pri hujših oblikah kot so  zmečkanine, zvini in zlomi. V preteklosti so ga uporabljali predvsem pri poškodbah, ki so se gnojile in slabo celile. Odličen je tudi za  preprečevanje in zmanjševanje videza brazgotin.

Gabezovo mazilo deluje protivnetno in rahlo protibolečinsko, zato se uporablja pri revmatskih obolenjih, vnetjih veziva, kosti in pokostnice, pri bolečih mišicah in sklepih. Odličen je tudi pri krčnih žilah, hemoroidih in manjših oteklinah.

Gabez vsebuje tudi čreslovine (tanine), ki delujejo protimikrobno in astringentno, zato so njegovi pripravki primerni za aknasto in nečisto kožo. V kombinaciji z alantoinom, ki deluje protivnetno, se pripravki dobro obnesejo pri razdraženi in občutljivi koži. Dobre rezultate se z njimi doseže tudi pri kožnih težavah kot je luskavica.

 

Gabezovi izvlečki

Izvlečki iz zdravilnih rastlin so v Sloveniji del zeliščarske tradicije in nam niso tuji. Ravno zato, ker so se razvijali skozi desetletja (če ne celo stoletja), lahko zasledimo različne načine izdelovanja oljnih, alkoholnih in vodnih izvlečkov. Kljub temu, da so jih uporabljale že naše babice, ni nujno, da so postopki, po katerih so jih izdelovale, pravilni ali primerni za vsako rastlino.

Preden se odločimo kakšen rastlinski izvleček bomo naredili, moramo vedeti katere so zdravilne učinkovine v naši rastlini in v čem so topne – vodi, alkoholu ali maščobi. Iz gabeza lahko izdelujemo vse tri tipe izvlečkov, vendar pa moramo pri njih upoštevati razmerja med rastlinskim materialom in »topilom«.

 

Izdelava gabezovih izvlečkov

Rastlino vedno nabirajte na odročnem mestu, čim dlje stran od cest in umetno gnojenih polj. Večino gabezovih pripravkov izdelujemo iz korenin, nekaj pa tudi iz zelenja. Vse izmed njih se lahko izdeluje iz posušene rastline.

Ko nabirate gabez poskrbite za to, da ste do narave prijazni in ne »izropate« celotnega travnika ter mu tako omogočite, da se razraste. Poskrbimo, da si lahko narava opomore in da ohranimo njeno pestrost!

gabezov macerat in tinktura
Gabezov macerat

Macerat je oljni izvleček, pri katerem se iz rastlinskega materiala v izbrano rastlinsko olje izlužijo maščobotopne zdravilne učinkovine. Slovenska tradicija izdelovanja maceratov je bogata, skoraj vsak namreč pozna ognjičevo in šentjanževo olje. Vendar pa različne rastline zahtevajo različne postopke, zato je potrebno dobro poznavanje, če želimo od našega macerata dobiti »tisto najboljše«.

Kako pripravimo gabezov macerat?

Naberite gabezove korenine, jih dobro očistite in narežite na manjše kolobarčke. Posušite jih v toplejšem prostoru v roku tedna dni.

V dezinficiran steklen kozarec položite 50 g gabezovih korenin in prelijte s 400 g (ne ml!) svežega olivnega ali drugega primernega stabilnega olja (uporabimo hladno stiskano in nerafinirano olje). Kozarec zavijte v aluminijasto folijo in ga pustite 5 tednov na sobni temperaturi. Vsak dan dobro pretresite. Ko bo pripravljen, macerat precedite skozi nekaj plasti sterilne gaze, rastlinski material pa dobro stisnite. Macerat shranite v temno steklenico in ga hranite na hladnem. Rok uporabe je odvisen od uporabljenega olja, vendar velja, da je večina obstojna leto in več dni. Macerate delamo (če se le da) vsako leto sveže.

Z gabezovim maceratom izdelate gabezovo mazilo.

 

Gabezova tinktura

Tinktura je alkoholni izvleček, pri katerem se iz rastlinskega materiala v alkohol izlužijo zdravilne učinkovine, ki so v njem topne.

Kako pripravimo gabezovo tinkturo?

Naberite gabezove korenine, jih dobro očistite in narežite na manjše kolobarčke. Posušite jih v toplejšem prostoru v roku tedna dni.

V dezinficiran steklen kozarec položite 50 g gabezovih korenin in prelijte s 250 g 60% alkohola. Kozarec postavite na hladno mesto za 3 tedne. Vsak dan dobro pretresite. Ko bo pripravljena, tinkturo prefiltrirajte, shranite v temno stekleničko (najbolje tako s kapalko) in hranite na hladnem. Rok uporabe je več let.

Z gabezovo tinkturo lahko izdelate gabezovo mazilo ali pa jo uporabite samostojno.

 


 

GABEZOVI PRIPRAVKI

 

Gabezovo mazilo*

  • 80 g gabezovega macerata
  • 10 g karite masla
  • 9 g čebeljega voska
  • 1 g vitamina E
  • 10-20 kapljic eteričnih olj (glede na namen)

Čebelji vosek in karite maslo postavite v vodno kopel, da se stopita. Ob neprestanem mešanju počasi dodajajte gabezov macerat. Mešajte toliko časa, da zmes postane kremasta in se ohladi (pod 40 °C), nato pa dodajte še vitamin E in po želji tudi eterična olja, ki bodo učinkovitost mazila še povečala. Nekaj predlogov za kombinacijo eteričnih olj:

– za regeneracijo poškodovane in vnete kože: prava sivka (Lavandula angustifolia), smilj (Helichrysum italicum), nemška kamilica (Matricaria recutita).

– za zvine: smilj (Helichrysum italicum), rožmarin (Rosmarinus officinalis), poprova meta (Mentha x piperita), širokolistna sivka (Lavandula latifolia).

– za brazgotine: smilj (Helichrysum italicum), prava sivka (Lavandula angustifolia), pelargonija = geranija (Pelargonium graveolens), neroli (Citrus aurantium var. amara).

*Enostavno gabezovo mazilo lahko naredite tudi samo iz gabezovega macerata in čebeljega voska.

Opomba: Gabezovo mazilo uporabljamo 10 zaporednih dni, nato pa naredimo vsaj teden dni premora.

 

Prevretek

  • 2-4 g posušenih korenin oz. 2-8 g posušenih listov v 2 dcl vode

Topel obkladek 3x dnevno položimo na poškodovano mesto in pustimo delovati 20 minut ali ga dodamo kot dodatek kopeli. Z njim si lahko pomagamo pri poškodbah kože in srbečici ter vneti in poškodovani koži.

 

Obkladek

  • Posušena zmleta korenina z nekaj kapljicami vode

Obkladek iz prahu nanesemo na problematično mesto 2x dnevno. Z njim si lahko pomagamo pri krčnih žilah, hemoroidih in manjših oteklinah. Prav tako pri dolgotrajnih ranah, ki se ne zacelijo, opeklinah in poškodbah.

 

Gabezovo gnojilo

Ko naberete korenine za gabezove izvlečke, rastline nikakor ne zavrzite! V ekološkem kmetijstvu ima pomembno vlogo. Iz listov in stebel lahko naredite gabezovo gnojilo, ki krepi in bogati vrtne rastline z minerali in pospešuje njihovo rast. Zemlje ne bo oropal dušika, hkrati pa je odličen vir kalija, ki je nujno hranilo za rastline in produkcijo semen in sadja.

V plastični posodi združite 500 g narezanega rastlinskega materiala (gabez lahko mešate tudi s koprivami) in 5 l vode, najbolje deževnice. Pripravek vsak dan premešajte in ga pokrijte, ko bo vonj postal premočen. Tekočino lahko pričnete uporabljati, ko se pripravek neha peniti (vreti), zelišča pa potonejo na dno. Takrat precedite in s tekočino razredčeno 1:10 zalivate po tleh. Če pripravek shranite v temnem in hladnem prostoru, bo uporaben dober mesec.

 


 

Opozorila

 

IZOGIBAJTE SE NOTRANJI UPORABI

Ker gabez vsebuje hepatotoksične pirolizidinske alkaloide, ki škodujejo jetrom, strokovnjaki notranjo uporabo odsvetujejo. Poleg strupenosti za jetra se je izkazalo notranje uživanje gabeza in njegovih pripravkov tudi kot rakotvorno in škodljivo za dedno zasnovo, kar pa se (za razliko od toksičnosti za jetra) pri osebi pokaže šele skozi leta.

Kot strupena je bila dokumentirana tudi notranja uporaba pri živalih.

 

OPOZORILA

Uporaba gabezovih pripravkov (tudi za zunanjo uporabo) se odsvetuje tudi nosečnicam in mlajšim otrokom ter v času dojenja.

8 komentarjev

  • Vanja

    Draga Inka,
    navdušena in hvala za vse o gabezu. Me je spomnilo na mamo:), ki je tako čislala gabez, ki nam raste po vrtu, pa sem bila premlada, da bi me zanimalo….se ga bom lotila.
    Lep pozdrav,
    Vanja

    • Inka P. Gerkšič
      Inka P. Gerkšič

      Draga Vanja,
      Ja, včasih izdelovalci kozmetike kar malo pozabimo na tradicijo, saj nas premamijo vsi moderni in najnovejši botanični ekstrakti in super fino fajne sestavine 🙂 Ampak nam tradicionalni izvlečki, ki so jih izdelovali že pred desetletji ali celo stoletji, ravno tako ogromno dajo: gabez, šentjanževka, ognjič in številni drugi.
      Me veseli, da se boš tudi na tem področju lotila ustvarjanja 🙂
      Pozdravček!

  • Nada

    Draga Inka,

    hvala za posredovane nasvete in recepte. Tudi sama zelo spoštujem gabez. Z gabezom me je spoznala starejša gospa – mi jo ljubkovalno kličemo bicika, ki za vsak problem najde zdravilno rožco. Skupaj sma ga nakopali na njeni kmetiji pod Pohorjem za
    zdravljenje kolena in krčnih žil.
    Zdaj bom lahko izdelala mazilo po novem receptu in še za druge težave. Hvaležna Nada.

    • Inka P. Gerkšič
      Inka P. Gerkšič

      Draga Nada,

      Gabez je res odličen. Super, da ga imate na zalogi in prepričana sem, da boste ustvarili čudovite pripravke! 🙂

      Prijazen pozdrav, Inka

  • Marjan

    Mislim, da je potrebno pri koncipiranju kreme upoštevati namen uporabe; alo gre za vsakodnvno uporabo kozmetike ali pa za zdravilno kremo za odpravljanje težav. Pri padcu z motorjem sem si udarce zdravil z gabezovo kremo in gabezovim sokom ( zmiksani in precejeni listi) z dodatkom zgoščevalca ( ksantan gumi) in konservansa. Iz literature je razvidno, da je glavna učinkovina alantoin topna v vodi in alkoholu ( najbol v vroči vodi 4g/l) in netopna v maščobah. Prav tako tudi ržmarinska kislina, ki je tudi pomembna učinkovina.
    Oljni macerati in postopki praženja gabeza na vroči masti so bolj ali manj tradicija,ko se še ni bilo kliničnih preiskav. S tem pa je potrebno upoštevati tudi termično stabilnos alantoina, ki ne prenese obdelave dosti nad 200 st.C.
    Sam delam kremo iz prevretka gabezovih listov ( dvakrat kuham liste(sveže) v isti vodi, da dosežem povečano koncentracijo učinkovin). Gabezovi listi vsebujejo res nekaj manj alantoina kot korenina, so pa dosegljivi do prve resne slane in je zaradi krajših transportnih poti( iz lista v vodo) izločanje ( domnevam) hitrejše. Pa še strupenih pirolizidinskih alkaloidov je v listih manj kot v koreninah .Gabezove kreme vsebujejo do 2 % alantoina ( bel prah), kar je z uporabo rastline gabeza težko doseči, saj listi vsebujejo do 3 % alantoina, korenine 5-6%, Vse učinkovine pa tudi ni mogoče v celoti izločiti, saj gre za relativno slabo topne snovi.

    • Inka P. Gerkšič
      Inka P. Gerkšič

      Pozdravljeni, Marjan.

      Hvala za vaš obsežen prispevek. Veliko stvari, ki ste jih napisali, drži. Vesela bom podatka od kje ste črpali informacije. Še nekaj komentarjev:
      Gabezove pripravke navadno uporabljamo v terapevtskih pripravkih in redko v kozmetičnih izdelkih. Z izjemo alantoina, ki je v kozmetiki zelo zaželena učinkovina, se maceratov, tinktur in prevretkov za vsakodnevno nego ne uporablja.
      Ko izdelujemo gabezov macerat, ga delamo ali po hladnem (opisan zgoraj) ali po toplem tostopku. Tudi, če ga delamo po toplem, se gabeza ne praži (to so delali včasih, sedaj pa s fitoterapevtskim znanjem tega ne počnemo več), pač pa se ga segreva v stabilnem olju na cca 70-80 stopinj C v intervalih (vsak dan parkrat, ponavljamo en mesec).
      Lahko sporočite od kod ste črpali informacije glede vsebnosti alantoina? Namreč moj vir (fakulteta za farmacijo) navaja, da je alantoina v koreninah od 0,6 do 0,8%, v zeli pa 1,3%. Rožmarinske kisline ne navaja, sem pa malo pobrskala po internetu in našla informacijo, da je lahko prisotna v deležu okrog 0,2% (torej izredno malo). Nisem prepričana kako je z obstojnostjo učinkovin v primeru, da delamo prevretke. Predvidevam, da se nekaj ohrani, kaj pa se verjetno s temperaturo tudi izgubi. Super bi bilo govoriti s kom, ki je to raziskoval, da bi znal dat točne podatke, ki se jih v literaturi ne najde.

  • Marjan

    Sanja Lončar je pred nekaj tednih objavila v reviji Žana dober člane z naslovom Je gabez rešutelj ali zastrupljevalec. Prav tako piše o vsebnosti alatoina raziskovalka Chriztine Steiger na Inštitutu Merck in sicer o vrednsotih alatoina 0,6- 0,8 %, pa vse tja do 4,7 %. Glede rožmarinske kisline govori o vrednostih 0,2 % , medte, ko navajja vsebnost pirolizidinskih smol 0,013 – 1,2 5 in trditev, da je teh strupenih snovi v listih do 100 krat manj kot v koreninah. Kje sem pobral vrednost 5-6 % za korenine v tem trenutku ne ve, , je pa verjetno naveden podatek v literaturi, ki sem jo uporabil. Sicer pa je do verodostojne literature težko priti nam laikom, saj so strokovni članki iz strokovnih revij in knjig plačljivi.
    Za naše društvo zeliščarjev sem pripravil nekaj prispevkov o zdravilnih zeliščih bolj iz vidika lastnosti poznanih učinkovin.. To solato vam bom poslal na e mail.

    • Inka P. Gerkšič
      Inka P. Gerkšič

      Pozdravljeni še enkrat. Opravičujem se za pozen odgovor, sem v gneči, saj trenutno delam cele dneve.
      Moj vir navaja delež pirolizidinskih alkaloidov v korenini cca 0,3%, med tem ko v zeli cca 0,02-0,18%. Pišejo, da jih je potrebno izločiti iz izvlečka ali s postopkom zagotoviti, da ne prehajajo v izvleček.
      Res je, kar se tiče študij, ki so bile narejene, in strokovnih člankov, je večinoma vse plačljivo ali vezano na članstvo v raznih raziskovalnih organizacijah, zato laikom informacije niso dostopne. Sicer razumem zakaj je tako, pa vseeno se mi zdi žalostno.
      Hvala za poslano! Preberem takoj, ko pridem do malce več časa. Srečno!

Imaš vprašanje ali komentar? Napiši :)

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.