Kopriva

Zdravilna kopriva v kozmetiki

O veliki koprivi

Velika ali navadna kopriva (Urtica dioica) je do 1,5 m visoka trajnica iz družine koprivovk (Urticaceae). Ima podolgovate rahlo srčaste liste z zoženo konico, ki so na robovih žagasto nazobčani. Spodnji del je pokrit z žgalnimi laski, ki v stiku s kožo zaradi izločanja specifičnih snovi (histamin, acetilholin, serotonin, mravljična kislina) povzročijo lokalno vnetje z občutkom zbadanja, rdečico, oteklino in bolečino. Steblo koprive je štirirobo s ščetinami in žgalnimi laski, koreninski sistem pa močno razvejan. Rastlina je dvodomna in cveti od junija do septembra.

Najbolje uspeva v tleh, ki so bogata z dušikom. Je zelo razširjena rastlina, doma predvsem v Evropi in Aziji, vendar pa uspeva tudi v severni Afriki in zahodnem delu Severne Amerike. Tudi v Sloveniji jo zelo dobro poznamo in jo najpogosteje srečamo na zapuščenih vrtovih, ob plotovih, živih mejah in cestah, po nabrežjih in nasipih ter v svetlih in vlažnih gozdovih. Nabiramo jo pred cvetenjem, od aprila do junija.

 

Uporaba

Velika kopriva ima dolgo zgodovino uporabe tako v medicini kot v prehrani, pogosto pa jo uporabljamo tudi za kozmetične namene. Iz nje si lahko pripravimo čaj, tinkturo (alkoholni izvleček), svež sok ali pa jo uporabimo v kulinariki.

 

Kopriva

 

Tradicionalna uporaba in uporaba v medicini

V zdravilne namene veliko koprivo uporabljajo že od rimskih časov. Pri številnih težavah si lahko pomagamo z domačimi pripravki, ki obsegajo predvsem čaj (vodni izvleček) in tinkturo (alkoholni izvleček). Koprivini izvlečki delujejo protivnetno, protibakterijsko in so učinkoviti proti razjedam. Imajo analgetično, astringentno in antioksidativno delovanje.

V preteklosti so jih uporabljali pri bolečih mišicah in sklepih, artritisu in protinu, anemiji in težavah s kožo kot je ekcem. Tradicionalna uporaba koprive je tudi v slovenskem zeliščarstvu zelo pogosta, vendar pa nekaterih učinkov kasneje s študijami niso potrdili. Nadzemne dele rastline so uporabljali pri alergijah, senenem nahodu in drugih težavah, povezanih z dihanjem. Pomagali naj bi tudi pri zaviranju (notranjih) krvavitev. Uživanje naj bi odpravljalo slabokrvnost, diarejo in močno želodčno kislino. Izvlečke iz korenin so uporabljali za lajšanje težav s sečili, pri sečnih in ledvičnih kamnih in pri povečani prostati.

Ker različni deli rastline vsebujejo drugačne sestavine in zdravilne učinkovine, jih je potrebno dobro poznati in vedeti kakšen pripravek izdelati za specifično težavo, da bo zdravljenje učinkovito. Iz korenine se navadno pripravlja etanolne in metanolne izvlečke, iz listov in zeli pa se navadno pripravljajo vodni izvlečki. Pri resnejših stanjih kupite koprivine pripravke v lekarni in upoštevajte napotke zdravnika ali farmacevta.

Z izvlečki koprive tudi v moderni medicini pomagajo pri zdravljenju benigne hiperplazije prostate. Učinkovito blaži tudi revmatične bolezni, artritis in artrozo (obraba sklepov), saj med drugim deluje analgetično. Zaradi dokazanega diuretičnega učinka pa jo uporabljajo pri vnetnih boleznih spodnjega urinarnega trakta.

Koprivin čaj

Čaj pripravljamo iz mladih poganjkov in listov, ki jih naberemo preden rastlina zacveti. Čaj deluje odvajalno, čisti telo, odpravlja slabokrvnost in deluje proti spomladanski utrujenosti.

Pripravite ga tako, da eno veliko žlico svežih koprivinih listov (ali 1 majhno žlico suhih listov) prelijete z 2 dcl vrele vode, pustite 8 minut in precedite. Čaj pripravite vsakokrat sproti in pijete po požirkih.

 

Kopriva v kulinariki

Sveža rastlina (predvsem listi) vsebujejo dobrih 80% vode in okrog 18% suhe snovi. 5% predstavljajo beljakovine, do 3% maščobe in okrog 7% je ogljikovih hidratov. Zreli listi vsebujejo okrog 40% α-linolenske kisline, pomembne omega-3 maščobne kisline.

Kopriva je bogata z vitaminoma A in C ter minerali, kot so železo, kalij, magnezij, kalcij in drugi. Njihova količina je predvsem odvisna od rastišča (tal) in letnega časa. Ker spada med zgodnejše spomladanske rastline, njeno uživanje obogati našo prehrano, ko na poljih še ni drugih sezonskih lokalnih živil.

Uporabljamo jo lahko namesto špinače, kot pesto, koprivin pire in v polenti. Mlade liste uporabljamo kot solato in kuhano zelenjavo. Pogosto se iz nje pripravlja juho. V Albaniji jo uporabljajo kot nadev za burek, Grki jo uporabljajo v posebnih zeliščnih pitah, v Ameriki pa jo uporabljajo v lazanjah.

Iz koprive izdelujejo tudi pijače. Koprivin sirup pripravljajo iz koprivinih listov, ki jih potopijo v koncentrirano raztopino sladkorja in naknadno dodajo limonin sok. Na Britanskem otočju je priljubljeno tudi koprivino pivo.

 

Zeleni smoothie »Pomladno prebujenje« (za 2 osebi)

  • ½ velike banane
  • ½ jabolka (zelene sorte)
  • 1/3 srednje zrelega avokada
  • 200 ml kokosove vode (ali naravnega redkega soka po želji)
  • 3 velike pesti svežih koprivinih vršičkov
  • 1 velika pest sveže mete ali melise

Priprava: Da koprive izgubijo svojo sposobnost »pikanja«, jih blanširamo. V vrelo vodo dodajte koprive in ob neprestanem mešanju vrite 2 minuti*. Odcedite in odstranite stebelca ali trše dele. V mešalniku (blenderju) združite vse sestavine in mešajte toliko časa, da nastane gladka masa. Smoothie je potrebno takoj zaužiti.

*Preostalo vodo lahko uporabite kot osnovo za juho ali za zalivanje sobnih/vrtnih rastlin.

 

Kopriva v lasni kozmetiki

Koprivini izvlečki so zelo dobrodošla sestavina tudi v kozmetičnih pripravkih. Delujejo antioksidativno, astringentno, protivnetno in protimikrobno. Imajo stimulativno delovanje in pospešujejo celjenje.

Najbolj znana uporaba koprive je v izdelkih za nego las. Skrbi za zdrave in sijoče lase, odpravlja prhljaj in preprečuje prekomerno izpadanje las. Posamezne študije so dokazale učinkovitost pri izpadanju las tako pri ženskah kot moških, ki je bila posledica hormonskega neravnovesja. Učinkovitost koprivinih pripravkov je seveda odvisna od vzroka težave, zato se je potrebno težav z lasmi in lasiščem lotiti celostno.

 

koprivin šamponKoprivin šampon

Če ste tako kot jaz, navdušenec nad doma izdelanimi kozmetičnimi izdelki, si lahko koprivin šampon pripravite sami. Če v izdelovanju šamponov še niste vešči, vam svetujem obisk delavnice, da pridobite primerno strokovno znanje. Velika prednost doma izdelanega šampona je, da ga lahko popolnoma prilagodite svojim željam. Izdelate si takega, ki bo do vašega lasišča dovolj blag, hkrati pa obogaten s številnimi negovalnimi in blagodejnimi sestavinami, npr. koprivinim izvlečkom. V tem primeru lahko celotno vodno fazo šampona nadomestite s hidrolatom koprive ali pa uporabite poparek koprivinih listov (vendar boste morali v tem primeru šampon hitreje porabiti). Ne pozabite na merjenje in uravnavanje pH-ja šampona! Koprivin šampon bo preprečeval izpadanje las, pomirjal razdraženo lasišče, preprečeval nastajanje prhljaja in dajal vašim lasem čudovit lesk. Na dolgi rok deluje tudi proti pretiranem mastenju in vnetjem na lasišču.

Tisti, ki šampona ne izdelujete, si lahko pripravite poparek iz koprivinih vršičkov (na enak način kot za čaj, le da dodate dvakratno količino zelišča) in ga uporabljate kot zadnjo vodo za splakovanje las. Ne izpirajte.

 

Če vas opeče kopriva

Če vas je opekla kopriva, je pomembno, da se predela ne dotikate in ga ne praskate. Poznamo kar nekaj zdravilnih rastlin, s katerimi si lahko pomagate pri pekočem in pikajočem občutku ter proti srbenju. Primeri najbolj poznanih so regrat, preslica in veliki trpotec. Sestavine iz domače kuhinje, ki so primerne za ta namen, so soda bikarbona, limonin sok in mleko (nanos na kožo). Uporabite lahko tudi aloe vero in na občutljivo mesto nanesete hladne komprese.


 Opozorila

Kljub temu, da je kopriva dobro poznano in sicer varno zelišče, lahko pri posameznikih povzroči težave. Poleg lokalnega draženja, ki je posledica stika kože z žgalnimi laski, lahko pride tudi do alergijskega odziva in gastrointestinalnih motenj (oboje pri peroralni uporabi).

Uporabo pripravkov iz koprive se odsvetuje v času nosečnosti in dojenja (vpliva na hormone) ter pri mlajših otrocih. Prav tako morajo biti previdni ljudje, ki uživajo zdravila za diabetes ali visok krvni pritisk, zdravila za redčenje krvi ali pomirjevala, zato se v primeru oralne uporabe posvetujte s farmacevtom.


Ali ste vedeli

Veliko koprivo imenujemo tudi žgavnica, ožarnica in pečenica.

Iz kopriv lahko izdelamo tekoče gnojilo za vrtne rastline. Tudi z odlaganjem kopriv na kompost, bomo izboljšali njegovo kakovost.

 

Imaš vprašanje ali komentar? Napiši :)

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.