Naravna nega brazgotin

Verjetno je med nami ni osebe, ki ne bi imela na koži vsaj kakšne vidne brazgotine. So trajen spomin, saj nas celo življenje opominjajo na bolj ali manj »travmatične dogodke«, ki so nam jih povzročili. Ker so lahko brazgotine estetsko in tudi funkcionalno precej moteče, včasih pa predstavljajo celo psihološko težavo, je pomembno, da se nastale rane čim hitreje in lepo zacelijo. Glede na to, da je v poletnih mesecih naša koža bolj izpostavljena kot sicer, športne, delovne in druge poškodbe pogosteje pripeljejo do brazgotin. Zato si poglejmo kaj lahko za našo kožo v primeru poškodb naredimo sami. Nega brazgotin je lahko tudi popolnoma naravna.

P.S. Vse spodaj napisano je uporabno pri katerikoli poškodbi kože, saj je postopek celjenja kože enak ne glede na to tip poškodbe: ureznina, praska, opeklina ali različne druge športne in delovne poškodbe. Tudi če imamo srečo in brazgotina ne nastane, lahko koži pomagamo s hitrejšim celjenjem in protivnetnim delovanjem.

Nastanek rane in njeno celjenje

Preden razložim kako nastane brazgotina, se za trenutek dotaknimo faz celjenja poškodbe kože. Rano definiramo kot vsako poškodbo tkiva, ki se kaže s prekinitvijo strukture kože in posledično, zaradi poškodbe krvnih žil, s krvavitvijo. Celjenje ran je kompleksen proces, na katerega vpliva veliko različnih dejavnikov. Oglejmo si faze celjenja:

1. Hemostatsko obdobje

Gre za fazo, ki se odvija takoj po poškodbi in lahko traja od nekaj minut pa do nekaj ur. Zajema krčenje žil (vazokonstrikcijo) in ustavitev krvavitve (hemostazo), zaradi funkcije trombocitov pa na mestu poškodbe nastane krasta.

2. Inflamacijsko obdobje

Vnetna faza traja navadno nekaj dni, v primeru okužbe rane pa se lahko obdobje močno podaljša. V tej fazi so aktivne bele krvne celice (levkociti), ki odstranjujejo mikroorganizme in »čistijo rano«, pojavijo se rdečina, oteklina in lahko tudi bolečina.

3. Obdobje fibroproliferacije

Obdobje pospešene delitve celic traja nekaj dni do nekaj tednov. Rastni faktorji spodbudijo nastajanje fibroblastov (osnovne celice dermisa), novih žil in kapilar ter keratinocitov (osnovne celice epidermisa). To je tudi faza nastajanja novega kolagena. Pogosto se pojavi odebelitev robov rane in rdečkasti vozlički, čemur pravimo ganulacijsko tkivo.

4. Obdobje maturacije/remodelacije

To obdobje je najdaljše in lahko traja od nekaj tednov, pa vse do nekaj mesecev ali celo let. Pride do epitelizacije oziroma rasti vrhnjega sloja kože, kolagen se sprva intenzivno proizvaja, s časoma pa se odvečen kolagen razgradi. Brazgotina se preoblikuje iz zadebeljene, rožnate in (navadno) dvignjene, v bolj tanko, bolj ploščato in svetlejšo.

Pri zdravem človeku in neokuženi rani potekajo faze zaporedoma in v primeru manjših ran se proces zaključi v roku nekaj tednov. Do težav lahko pride, če je ena izmed faz prekinjena ali podaljšana, kar se lahko zgodi v primeru določenih kroničnih bolezni, ki vplivajo na počasnejše celjenje ran (npr. diabetes) ali v primeru, da oseba sama posega v proces celjenja (npr. da spraskamo krasto). Vsak poseg v proces regeneracije se lahko odrazu v nepravilnem celjenju, kroničnih ranah in obsežnejših brazgotinah.

Nastanek in značilnosti brazgotin

Brazgotine na koži, v drugih tkivih in sluznicah nastanejo v procesu celjenja ran, ki so lahko posledica poškodb, okužb, opeklin, nekaterih bolezni ali kirurških posegov. Gre torej za posledico naravnega procesa celjenja kože. Hitrost celjenja in velikost nastale brazgotine sta odvisni od številnih dejavnikov, predvsem od vrste, intenzitete in mesta poškodbe, genetske predispozicije ter zunanjih vplivov na brazgotino. Pomemben dejavnik je tudi zdravstveno stanje posameznika, pa tudi starost, prehrana in splošen življenjski stil.

Običajna brazgotina prične nastajati po enem do dveh tednih po poškodbi in jo prepoznamo kot tanko črto. V naslednjih dveh do štirih tednih se prične kopičenje kolagena, zato se prične brazgotina debeliti. Brazgotina je sprva rdeča, prisotno je vnetje, zato je mesto boleče in občutljivo na pritisk, tekom celjenja se pogosto pojavi srbečica in zategovanje. Na predelu brazgotine je koža napeta, trda in neelastična, kar je še posebej neprijetno, če se brazgotina nahaja na členku ali sklepu, ki je lahko posledično manj gibljiv. Sčasoma brazgotina bledi (od rožnate do blede kožne barve) in se mehča. Faza brazgotinjenja lahko traja tudi do leta dni.

Značilnost brazgotin je, da nimajo znojnic in lojnic, lasnih mešičkov (in posledično dlak) ter pigmentnih celic. Zaščita brazgotin pred soncem je torej pomembna, saj koža tu ne vsebuje melanina, ki našo kožo sicer ščiti pred UV žarki.

Tipi brazgotin

Poznamo več vrst brazgotin, delimo jih predvsem na to ali se pojavljajo pod ali nad nivojem kože. 

Poznamo:

• Atrofične brazgotine: Pri temu tipu se brazgotina nahaja pod nivojem kože in je omejena na mesto poškodbe. Pogosto gre za drobne brazgotinice, ni pa nujno. Primer takih so brazgotine, ki nastanejo kot posledica aken ali noric.
• Hipertrofične brazgotine: V tem primeru se brazgotina nahaja nad nivojem kože, a je še vedno omejena z robovi rane. Gre za najpogostejšo obliko brazgotine.
• Keloidne brazgotine: Ta tip brazgotin se zopet nahaja nad nivojem kože, vendar pa sega široko čez robove nastale rane. Keloidi so torej pogosto precej obsežni, saj so v procesu celjenja rastni faktorji preveč aktivni. Od vseh tipov brazgotin so najbolj moteči, pojavijo pa se celo pri zanemarljivo majhnih poškodbah. Nagnjenje k tvorjenju keloidov je običajno genetsko pogojeno.

Atrofične brazgotine nastanejo zaradi zmanjšane sinteze in akumulacije kolagena tekom celjenja rane, med tem ko nastanejo hipertrofične in keloidne brazgotine zaradi prekomerne proizvodnje zunajceličnega matriksa in fibroblastov.

Nega brazgotin

Kljub temu, da naše telo samo poskrbi za celjenje rane in nastanek brazgotine, mu lahko pri procesu pomagamo in nanj vplivamo. Pomembno je, da oskrbo večjih ran prepustite strokovnim delavcem, saj se lahko odprta rana hitro okuži, vname in zagnoji. Ko pa se rana zaceli in nastane brazgotina, lahko s pravilno nego veliko zanjo naredimo tudi sami. Ker je lahko nega brazgotin popolnoma naravna, si poglejmo katere sestavine nam pri tem pomagajo.

Olja, masla in voski

Nega z olji in masli je za brazgotine odlična izbira. Izdelate lahko mazilo, mešanico olj in masel ali pa si nego poenostavite in uporabljate le olja, pri čemer bi najbolj priporočila uporabo primernih maceratov. Nežna masaža s pripravki bo kožo gladila, brazgotino pa naredila bolj prožno. Olja delujejo tudi emolientno in mehčajo kožo, ko je trda, neprožna, izsušena in jo zateguje.

Čebelji vosek deluje protivnetno in ga že stoletja uporabljajo za hitrejše celjenje manjših ran. Karite maslo pospešuje regeneracijo in deluje protivnetno in je za tovrstne namene najboljša izbira. Kljub temu, da lahko izmed olj uporabimo katerokoli, bi najbolj priporočala uporabo olja šipkovih semen in olja aleksandrijskega lovorja, ki spadata med najboljša olja za nego brazgotin. V primeru vnete kože, je odlično tudi konopljino olje.

Macerati

Macerat je oljni izvleček in ga lahko izdelamo sami. Zdravilno rastlino namočimo v olje in pustimo nekaj tednov, da se lipofilne snovi izlužijo. Na ta način dobimo olje, ki je obogateno z zdravilnimi učinkovinami iz rastline, ki smo jo v njem namakali.

Daleč najbolši so macerati, ki jih izdelamo sami, pri čemer so kakovostni samo, če pravilno izvedemo postopek in uporabimo primerno razmerje med rastlinskim materialom (suhim ali svežim - odvisno od rastline) in oljem, s katerim izdelamo macerat. Večina maceratov, ki jih ljudje izdelajo sami, je prešibkih, da bi lahko z njimi dosegli želeno delovanje. Tudi izbira primernega rastlinskega olja je ključnega pomena, saj imajo olja različno maščobnokislinsko sestavo in zato ni vsako olje primerno za vsak tip (kožne) težave. Na spletnem tečaju Macerati in mazila vas naučim vseh skrivnosti izdelovanja najkakovostnejših maceratov in zdravilnih mazil, saj združim tradicionalna znanja z najnovejšimi fitoterapevtskimi odkritji. Zaupam vam tudi vse trike in posebnosti pri izdelavi, da bo vaš izdelek na koncu vrhunski!

Za nego brazgotin bi svetovala macerate arnike*, ognjiča in šentjanževke. Delujejo protivnetno in regenerativno, zmanjšujejo tudi otekline. Odlična izbira bi bil tudi macerat gabeza (pazljivo - izdelava zahteva točno določeno razmerje med rastlinskim materialom in oljem!), ki ga pogosto uporabljamo pri zvinih in zlomih ter negi brazgotin, vendar pa morate pri uporabi gabeza paziti, da koža ni več »odprta«, prav tako se lahko gabezov izvleček uporablja le teden dni, nato pa se naredi premor. Če macerate izdelujete sami, bodo na nego ran in brazgotin blagodejno delovali tudi macerat smilja, sivke in kamilice.

*Arnika je pri nas zaščitena rastlina, zato je prosim ne trgajte v naravi. Macerat lahko kupite.

Protivnetne sestavine

V primeru, da je v zaprti rani, ki se prične brazgotiniti, še prisotno vnetje, je pomembno, da najprej naslovimo to težavo. Izbira protivnetnih naravnih sestavin je velika.

Našemu mazilu ali olju lahko dodamo bisabolol. Gre za aktivno protivnetno sestavino, ki jo najdemo v eteričnih oljih različnih rastlin, med drugim tudi v pravi (nemški) kamilici. Tudi določena eterična olja so na tem področju izredno učinkovita, svetovala bi vam eterična olja:

• laškega smilja (Helichrysum italicum),
• prave sivke (Lavandula angustifolia),
• kadilne bosvelije (Boswellia carterii),
• prave kamilice (Matricaria recutita) in
• rimske kamilice (Chamaemelum nobile oz. Anthemis nobilis).

Vsa našteta eterična olja delujejo tudi protimikrobno in regenerativno.

Pomoč »od znotraj«

Številne študije potrjujejo, da je za hitrejše celjenje ran in pravilnejše nastajanje brazgotin pomemben vnos vitamina C, ki je ključen za proizvodnjo kolagena v človeškem telesu. Pomemben je tudi zadosten vnos beljakovin, mineralov, cinka in železa. Stanje slabšajo kajenje in uživanje alkohola, izpostavljanje UV žarkom in stres, proces celjenja pa upočasnjuje tudi anemija.

Recept za regenerativno mazilo

REGENERATIVNO MAZILO (cca 50 ml)

Regenerativno mazilo je namenjeno lepšemu celjenju brazgotin, poleg tega pa tudi negovanju kože, ki potrebuje obnovo, je suha in izsušena ter popokana, vneta in je bila na kakršen koli način poškodovana (opeklina, ureznina, rana ipd.).

• 7 g čebeljega voska
• 10 g arnikinega macerata
• 10 g ognjičevega macerata
• 10 g šentjanževega macerata
• 8 g olja aleksandrijskega lovorja (tamanu olje)
• 4,9 g olja šipkovih semen
• 0,1 g vitamina E
• 10 kapljic eteričnega olja laškega smilja
• 10 kapljic eteričnega olja prave sivke
• 5 kapljic eteričnega olja kadilne bosvelije
• 5 kapljic eteričnega olja prave kamilice

Navodila: V vodni kopeli segrevamo čebelji vosek, macerate in tamanu olje. Ob stalnem mešanju zmes nekoliko ohladimo (pazite, da se ne pojavijo grudice) in počasi dodamo šipkovo olje, vitamin E in eterična olja. Nalijemo v dezinficiran lonček in počakamo, da se ohladi, preden zapremo. Opremimo z nalepko z datumom izdelave.

Uporaba: Manjšo količino mazila s krožnimi gibi vtremo v predel brazgotine in masiramo nekaj minut. Ponovimo večkrat dnevno.

Mazilo deluje protivnetno in pospešuje celjenje. Z redno masažo bo poslala brazgotina bolj prožna in gladka, ob daljši uporabi (več mesecev) pa se bo izboljšal tudi njen videz. Mazilo je namenjeno predvsem negi brazgotin na telesu. Na obrazu bi izbrali drugega sestavine, predvsem lažje in take, ki niso komedogene.