Regenerativno mazilo za brazgotine

Naravna nega brazgotin

Verjetno je med nami ni osebe, ki ne bi imela na koži vsaj kakšne vidne brazgotine. So trajen spomin, saj nas celo življenje opominjajo na bolj ali manj »travmatične dogodke«, ki so nam jih povzročili. Ker so lahko brazgotine estetsko in tudi funkcionalno precej moteče, včasih pa predstavljajo celo psihološko težavo, je pomembno, da se nastale rane čim hitreje in lepo zacelijo. Glede na to, da je v poletnih mesecih naša koža bolj izpostavljena kot sicer, športne, delovne in druge poškodbe pogosteje pripeljejo do brazgotin. Zato si poglejmo kaj lahko za našo kožo v primeru poškodb naredimo sami.

 

Nastanek rane in njeno celjenje

Preden razložim kako nastane brazgotina, se za trenutek dotaknimo faz celjenja poškodbe kože. Rano definiramo kot vsako poškodbo tkiva, ki se kaže s prekinitvijo strukture kože in posledično, zaradi poškodbe krvnih žil, s krvavitvijo. Celjenje ran je kompleksen proces, na katerega vpliva veliko različnih dejavnikov. Oglejmo si faze celjenja:

  1. Hemostatsko obdobje

Gre za fazo, ki se odvija takoj po poškodbi in lahko traja od nekaj minut pa do nekaj ur. Zajema krčenje žil (vazokonstrikcijo) in ustavitev krvavitve (hemostazo), zaradi funkcije trombocitov pa na mestu poškodbe nastane krasta.

  1. Inflamacijsko obdobje

Vnetna faza traja navadno nekaj dni, v primeru okužbe rane pa se lahko obdobje močno podaljša. V tej fazi so aktivne bele krvne celice (levkociti), ki odstranjujejo mikroorganizme in »čistijo rano«, pojavijo se rdečina, oteklina in lahko tudi bolečina.

  1. Obdobje fibroproliferacije

Obdobje pospešene delitve celic traja nekaj dni do nekaj tednov. Rastni faktorji spodbudijo nastajanje fibroblastov (osnovne celice dermisa), novih žil in kapilar ter keratinocitov (osnovne celice epidermisa). To je tudi faza nastajanja novega kolagena. Pogosto se pojavi odebelitev robov rane in rdečkasti vozlički, čemur pravimo ganulacijsko tkivo.

  1. Obdobje maturacije

To obdobje je najdaljše in lahko traja od nekaj tednov, pa vse do nekaj mesecev ali celo let. Pride do epitelizacije oziroma rasti vrhnjega sloja kože, kolagen se sprva intenzivno proizvaja, s časoma pa se odvečen kolagen razgradi. Brazgotina se preoblikuje iz zadebeljene, rožnate in (navadno) dvignjene, v bolj tanko, bolj ploščato in svetlejšo.

Pri zdravem človeku in neokuženi rani potekajo faze zaporedoma in v primeru manjših ran se proces zaključi v roku nekaj tednov. Do težav lahko pride, če je ena izmed faz prekinjena ali podaljšana, kar se lahko zgodi v primeru določenih kroničnih bolezni, ki vplivajo na počasnejše celjenje ran (npr. diabetes) ali v primeru, da oseba sama posega v proces celjenja (npr. da spraskamo krasto). Vsak poseg v proces regeneracije se lahko odrazu v nepravilnem celjenju, kroničnih ranah in obsežnejših brazgotinah.

Nastanek in značilnosti brazgotin

Brazgotine na koži, v drugih tkivih in sluznicah nastanejo v procesu celjenja ran, ki so lahko posledica poškodb, okužb, opeklin, nekaterih bolezni ali kirurških posegov. Gre torej za posledico naravnega procesa celjenja kože. Hitrost celjenja in velikost nastale brazgotine sta odvisni od številnih dejavnikov, predvsem od vrste, intenzitete in mesta poškodbe, genetske predispozicije ter zunanjih vplivov na brazgotino. Pomemben dejavnik je tudi zdravstveno stanje posameznika, pa tudi starost, prehrana in splošen življenjski stil.

Običajna brazgotina prične nastajati po enem do dveh tednih po poškodbi in jo prepoznamo kot tanko črto. V naslednjih dveh do štirih tednih se prične kopičenje kolagena, zato se prične brazgotina debeliti. Brazgotina je sprva rdeča, prisotno je vnetje, zato je mesto boleče in občutljivo na pritisk, tekom celjenja se pogosto pojavi srbečica in zategovanje. Na predelu brazgotine je koža napeta, trda in neelastična, kar je še posebej neprijetno, če se brazgotina nahaja na členku ali sklepu, ki je lahko posledično manj gibljiv. Sčasoma brazgotina bledi (od rožnate do blede kožne barve) in se mehča. Faza brazgotinjenja lahko traja tudi do leta dni.

Značilnost brazgotin je, da nimajo znojnic in lojnic, lasnih mešičkov (in posledično dlak) ter pigmentnih celic. Zaščita brazgotin pred soncem je torej pomembna, saj koža tu ne vsebuje melanina, ki našo kožo sicer ščiti pred UV žarki.

 

Tipi brazgotin

Tipi brazgotinPoznamo več vrst brazgotin, delimo jih predvsem na to ali se pojavljajo pod ali nad nivojem kože. Poznamo:

  • Atrofične brazgotine: Pri temu tipu se brazgotina nahaja pod nivojem kože in je omejena na mesto poškodbe. Pogosto gre za drobne brazgotinice, ni pa nujno. Primer takih so brazgotine, ki nastanejo kot posledica aken ali noric.
  • Hipertrofične brazgotine: V tem primeru se brazgotina nahaja nad nivojem kože, a je še vedno omejena z robovi rane. Gre za najpogostejšo obliko brazgotine.
  • Keloidne brazgotine: Ta tip brazgotin se zopet nahaja nad nivojem kože, vendar pa sega široko čez robove nastale rane. Keloidi so torej pogosto precej obsežni, saj so v procesu celjenja rastni faktorji preveč aktivni. Od vseh tipov brazgotin so najbolj moteči, pojavijo pa se celo pri zanemarljivo majhnih poškodbah. Nagnjenje k tvorjenju keloidov je običajno genetsko pogojeno.

Atrofične brazgotine nastanejo zaradi zmanjšane sinteze in akumulacije kolagena tekom celjenja rane, med tem ko nastanejo hipertrofične in keloidne brazgotine zaradi prekomerne proizvodnje zunajceličnega matriksa in fibroblastov.

 

Negovanje brazgotin

Kljub temu, da naše telo samo poskrbi za celjenje rane in nastanek brazgotine, mu lahko pri procesu pomagamo in nanj vplivamo. Pomembno je, da oskrbo večjih ran prepustite strokovnim delavcem, saj se lahko odprta rana hitro okuži, vname in zagnoji. Ko pa se rana zaceli in nastane brazgotina, lahko s pravilno nego veliko zanjo naredimo tudi sami. Poglejmo katere naravne sestavine nam pri tem pomagajo.

Olja, masla in voski

Nega z olji in masli je za brazgotine odlična izbira. Izdelate lahko mazilo, mešanico olj in masel ali pa si nego poenostavite in uporabljate le olja, pri čemer bi najbolj priporočila uporabo primernih maceratov. Nežna masaža s pripravki bo kožo gladila, brazgotino pa naredila bolj prožno.

Čebelji vosek deluje protivnetno in ga že stoletja uporabljajo za hitrejše celjenje manjših ran. Karite maslo pospešuje regeneracijo in deluje protivnetno. Kljub temu, da lahko izmed olj uporabimo katerokoli, bi najbolj priporočala uporabo olja šipkovih semen in olja aleksandrijskega lovorja, ki spadata med najboljša olja za nego brazgotin.

Macerati

Macerat je oljni izvleček in ga lahko izdelamo sami. Zdravilno rastlino namočimo v olje in pustimo nekaj tednov, da se lipofilne snovi izlužijo. Na ta način dobimo olje, ki je obogateno z zdravilnimi učinkovinami iz rastline, ki smo jo v njem namakali.

Za nego brazgotin bi svetovala macerate arnike*, ognjiča in šentjanževke. Delujejo protivnetno in regenerativno, zmanjšujejo tudi otekline. Odlična izbira bi bil tudi macerat gabeza, ki ga pogosto uporabljamo pri zvinih in zlomih ter negi brazgotin, vendar pa morate pri uporabi gabeza paziti, da koža ni več »odprta«, prav tako se lahko gabezov izvleček uporablja le teden dni, nato pa se naredi premor. Če macerate izdelujete sami, bodo na nego ran in brazgotin blagodejno delovali tudi macerat smilja, sivke in kamilice.

*Arnika je pri nas zaščitena rastlina, zato je prosim ne trgajte v naravi. Macerat lahko kupite.

Protivnetne sestavine

V primeru, da je v zaprti rani, ki se prične brazgotiniti, še prisotno vnetje, je pomembno, da najprej naslovimo to težavo. Izbira protivnetnih naravnih sestavin je velika.

Našemu mazilu ali olju lahko dodamo bisabolol. Gre za aktivno protivnetno sestavino, ki jo najdemo v eteričnih oljih različnih rastlin, med drugim tudi v pravi (nemški) kamilici. Tudi določena eterična olja so na tem področju izredno učinkovita, svetovala bi vam eterična olja:

  • laškega smilja (Helichrysum italicum),
  • prave sivke (Lavandula angustifolia),
  • kadilne bosvelije (Boswellia carterii),
  • prave kamilice (Matricaria recutita) in
  • rimske kamilice (Chamaemelum nobile oz. Anthemis nobilis).

Vsa našteta eterična olja delujejo tudi protimikrobno in regenerativno.

Pomoč »od znotraj«

Številne študije potrjujejo, da je za hitrejše celjenje ran in pravilnejše nastajanje brazgotin pomemben vnos vitamina C, ki je ključen za proizvodnjo kolagena v človeškem telesu. Pomemben je tudi zadosten vnos beljakovin, mineralov, cinka in železa. Stanje slabšajo kajenje in uživanje alkohola, izpostavljanje UV žarkom in stres, proces celjenja pa upočasnjuje tudi anemija.

 

Recept za regenerativno mazilo

 

 

REGENERATIVNO MAZILO  ZA LEPŠE CELJENJE BRAZGOTIN (cca 50 ml)

 

Regenerativno mazilo za brazgotine
  • 5 g čebeljega voska
  • 10 g arnikinega macerata
  • 10 g ognjičevega macerata
  • 10 g šentjanževega macerata
  • 10 g olja aleksandrijskega lovorja (tamanu olje)
  • 4 g olja šipkovih semen
  • 1 g vitamina E
  • 10 kapljic eteričnega olja laškega smilja
  • 10 kapljic eteričnega olja prave sivke
  • 5 kapljic eteričnega olja kadilne bosvelije
  • 5 kapljic eteričnega olja prave kamilice

 

Navodila: V vodni kopeli segrevamo čebelji vosek, macerate in tamanu olje. Ob stalnem mešanju zmes nekoliko ohladimo (pazite, da se ne pojavijo grudice) in počasi dodamo šipkovo olje, vitamin E in eterična olja. Nalijemo v dezinficiran lonček in počakamo, da se ohladi, preden zapremo. Opremimo z nalepko z datumom izdelave.

Uporaba: Manjšo količino mazila s krožnimi gibi vtremo v predel brazgotine in masiramo nekaj minut. Ponovimo večkrat dnevno.

Mazilo deluje protivnetno in pospešuje celjenje. Z redno masažo bo poslala brazgotina bolj prožna in gladka, ob daljši uporabi (več mesecev) pa se bo izboljšal tudi njen videz.

Imaš vprašanje ali komentar? Napiši :)

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.