Aknasta koža - značilnosti in nega

Akne so pogosta kožna vnetna bolezen, značilna predvsem za obdobje adolescence. Vendar pa aknasta koža ni omejena le na čas odraščanja, saj se veliko ljudi z njo srečuje tudi v svojih dvajsetih ali celo tridesetih letih, občasno pa akne izbruhnejo tudi kasneje v življenju. Gre za kožno stanje, ki lahko močno vpliva na samozavest in samopodobo posameznika, poleg tega pa pusti na koži tudi številne dolgoročne posledice. Zato si poglejmo kaj se dogaja v aknasti koži, kako do aken sploh pride in kaj lahko naredimo, da stanje ublažimo.

Nastanek aken

V obdobju najstništva je za nastanek aken odgovorno predvsem povišano izločanje spolnih hormonov. Hiperaktivnost žlez lojnic privede do prekomernega izločanja sebuma, zaradi motenj v poroženevanju kože pa se dlačni mešiček zamaši. Nastane komedon (čemur pogovorno pogosto rečejo »zamašena pora«), izločanje sebuma na površino kože je onemogočeno, kar vodi v nastanek vnetja in razvoj anaerobnih bakterij Propionibacterium acnes (v nadaljevanju P. acnes). Poleg hormonskih sprememb (predvsem povečane količine androgenih hormonov) so vzroki za nastanek aken tudi nepravilna prehrana (predvsem slabe maščobe in sladkor), jemanje določenih zdravil in stres. Velik dejavnik je tudi dednost, vplivajo pa lahko tudi motnje v imunskem sistemu in okoljski dejavniki.

Akne puščajo pri posamezniku tudi dolgoročne posledice. Pogosto privedejo do povnetnega eritema, sprememb v pigmentaciji kože in do značilnih postakenskih brazgotin. Aknasta koža potrebuje torej posebno pozornost in skrbno izbrano nego.

Kaj se dogaja v aknasti koži?

Akne nastajajo predvsem na področju povečanega števila pilosebacealnih enot, kar obsega obraz, vrat in prsni koš. Pilosebacealna enota je sestavljena iz žleze lojnice, katere izvodilo vodi v lasni folikel. Razvoj bolezni je zelo zapleten, v glavnem pa poteka v dveh delih:

• Povečana keratinizacija lasnega folikla in povečana tvorba seruma

Povečano poroženevanje vodi v zožitev na vrhu lasnega izvodila. Izločen sebum »zlepi« odmrle kožne celice, ki bi se sicer morale odluščiti s kože, in tako tvori zamašek. Nastane komedon, ki je v tej fazi lahko še neviden. Lahko gre za odprti ali zaprti komedon, v vsakem primeru pa gre za nevnetno akno, ki (še) ni rdeča ali zatečena.

• Vnetni in imunski odgovor prizadetega tkiva in kolonizacija anaerobnih bakterij

Mešanica sebuma in odluščenih epitelnih celic predstavlja hranivo za razvoj bakterij P. acnes, ki so sicer del običajne kožne mikroflore. Vendar pa imajo osebe z aknami v lasnem foliklu večje koncentracije P. acnes, ki so vzrok za razvoj vnetnih aken. Izločajo namreč pro-inflamatorne substance, zaradi česar se ob številnih drugih procesih v koži, sproži imunski odziv in pojavi se vnetje. Zaradi razvoja vnetja v sedaj zaprtem komedonu pride do draženja kože in poškodb tkiva, saj stene lasnega folikla počijo in vsebina se razlije v dermis (usnjico), kar pripelje do še povečanega vnetnega odziva kože. Iz komedona se sedaj razvijejo vnetne akne, ki se izražajo v različnih oblikah.

Vrste aken

Vrsta aken je odvisna od stopne vnetja ter obsega področja, ki ga obsega. Akne delimo na:

• Odprt komedon: Pogovorno mu pravimo tudi ogrc. Folikularno izvodilo je odprto, sebum se izloča, vendar zastaja v sebacealni enoti (pori). Zaradi oksidacije vsebine na zraku komedon potemni.
• Zaprt komedon: Folikularno izvodilo je zaprto in vsebina ne izteka na površje kože. Ker ne pride do stika z zrakom, vsebina ne oksidira, zato je komedon bele barve, navadno dvignjen nad površino kože. Iz te oblike se lahko razvijejo vsi vnetni tipi aken.
• Papula: Ko se zaprt komedon vname, se s časoma na koži pojavi rdečina in izboklina (bunčica), običajno občutljiva na dotik.
• Pustula: Ko vnetje postane močnejše, se na vrhu papule pojavi gnoj, kar na koži opazimo kot belo-rumeno lezijo (»mehurček«). Koža okrog pustule je vneta in rdeča.
• Nodul: Pri razpoku vnetnega mešička se pojavi globoko vnetje, ki je videti kot vozliček. Gre za veliko in bolečo lezijo, ki sega že globoko v kožo.
• Cista: Zaradi močnega vnetja je folikel napolnjen z gnojem. Gre za globoko in bolečo lezijo, ki lahko pušča na koži tipične postakenske brazgotine.

Vir: internet 

Prepoznavanje aken

Pri pojavnosti aken je pomembno njihovo prepoznavanje. V grobem ločimo vnetne in nevnetne akne. Nevnetne so posledica povečanih in zamašenih dlačnih foliklov in zajemajo odprte in zaprte komedone. Vnetne pa so povzročene s poškodbo stene komedona, kar vodi v vnetje, bolečino in večje poškodbe tkiva. Kadar se odločamo za pravilno nego, terapijo ali obisk dermatologa, težavnost aken uvrščamo v tri glavne kategorije:

• Blage akne (mild acne) obsegajo odprte in zaprte komedone, pojavi se lahko nekaj papul in pustul, a brez nodulov. Običajno se pojavljajo na nosu, čelu in bradi. V tej fazi navadno zadostuje, da kožo negujemo z ustreznimi kozmetičnimi sredstvi.
• Srednje huda oblika aken (moderately severe acne) obsega poleg odprtih in zaprtih komedonov tudi od nekaj do veliko papul in pustul, lahko se pojavijo tudi noduli. Običajno se pojavljajo na obrazu, dekolteju, vratu in hrbtu. Stanje lahko do neke mere nadzorujemo s pravilno nego, ustrezno kozmetično terapijo in prilagoditvijo življenjskega sloga, priporoča pa se tudi obisk specialista.
• Huda oblika aken (severe acne) obsega številne papule, pustule, pa tudi nodule in ciste. Spremembe zajemajo obsežna območja in se med seboj združujejo. Stanje zahteva obisk dermatologa.

Vir: internet

 Nega aknaste kože

Aknasta koža spada v kategorijo občutljive kože, zato jo je potrebno temu primerno negovati. Številni izdelki, ki jih najdemo na trgovinskih ali drogerijskih policah, niso primerni zanjo. Glavna napaka, ki bi jo želela poudariti pri negi aknaste kože, je razumevanje izločanja sebuma. Torej vrnimo se za trenutek nazaj k delovanju kože.

Res je, da se aknasta koža običajno razvije iz mastne kože (čeprav ne vedno). Torej je večinoma vzrok za nastanek aken v preobilnem izločanju sebuma, ki v naslednjem koraku »zlepi« poroženele celice in tvori komedon. Vendar pa se je potrebno zavedati, da v trenutku, ko imamo zaprt komedon ali katerokoli njegovih nadaljnjih oblik, ni več povečanega izločanja sebuma na površino kože, saj ta zastaja v (zamašeni) pori. Kar pomeni, da v večini primerov aknasta koža NI mastna, saj ni več pretiranega izločanja sebuma. Torej so izdelki za nego mastne kože za aknasto kožo povsem neprimerni.

Nadalje je potrebno vedeti, da sebum na površini kože oksidira in se spremeni v proste maščobne kisline in glicerol. Glicerol (pogosto poimenovan tudi glicerin, ki ni pravilen izraz, predstavlja pa isto snov) je odličen vlažilec, ki skrbi za primerno vlažnost naše kože. Če torej ni več izločanja sebuma, ni tvorbe glicerola, kar pomeni, da je taka koža celo bolj suha. Zato še enkrat poudarjam, da za aknasto kožo izdelki, ki so sicer namenjeni mastni koži, niso primerni. Zelo pogosto namreč vsebujejo alkohol, ki kožo še dodatno izsuši, kar lahko pripelje do porušene lipidne bariere, ki že tako zapleteno stanje še poslabša. Aknasta koža je pogosto izsušena, ravno zaradi neprimerne nege, ki pripelje do porušene lipidne bariere.

Kakšna nega je torej primerna? Ker je problematika kompleksna, je tudi nega aknaste kože nekoliko zahtevnejša.

Katere sestavine uporabiti

Potrebno se je zavedati, da kozmetični izdelki aken ne zdravijo, pač pa le vplivajo na boljši videz kože ter do določene mere preprečujejo nastanek ali blažijo stanje. V primeru hude oblike aken poiščite zdravniško pomoč, saj so ob neprimernem zdravljenju posledice na koži lahko trajne. V spodnjem delu prispevka se bom osredotočila samo na sestavine v kozmetičnih izdelkih, saj zdravila uporabljamo le pod dermatološkim nadzorom.

Pri izdelavi ali nakupu kozmetičnih izdelkov moramo imeti v mislih problematiko aken in namen izdelkov. Nega kože, ki je zgolj nagnjena k nastanku nevnetnih komedonov, bi morala vsebovati sestavine, ki uravnavajo keratinizacijo (poroženevanje) in deskvamacijo (luščenje) kože, delujejo adstringentno (ožajo pore) ter uravnavajo izločanje sebuma. Na ta način bi se odmrle celice odluščile s kože in s sebumom ne bi tvorile »čepkov«. V primeru aken pa je potrebna bolj kompleksna nega. Poleg zgoraj omenjenega delovanja moramo uporabiti tudi sestavine z antimikrobnim (za zmanjšanje števila bakterij P. acnes) in protivnetnim delovanjem ter sestavine za zmanjševanje postakenskih hiperpigmentacij in brazgotin.

Najpogosteje uporabljane sestavine v izdelkih za aknasto kožo

V kozmetičnih izdelkih za nego aknaste kože uporabljamo hidroksi kisline (AHA, BHA in PHA), vitamine, antioksidante in številne botanične ekstrakte. Ko formuliramo negovalne izdelke, uporabljamo sestavine z vsemi zgoraj navedenimi delovanji. Naj omenim tiste, po katerih posegamo najpogosteje.

Pod protivnetne sestavine spadajo bisabolol, pantenol, ekstrakt ognjiča in zelenega čaja ter cinkov oksid. Odlična antioksidanta, ki ščitita kožo pred lipidno peroksidacijo, sta vitamin E ter koencim Q10. Vitamin A pomaga pri normalizaciji keratinizacije, pospeši proces celjenja in regeneracije. Vitamin B3 (niacinamid ali nikotinamid) izboljša stanje aken, oža pore, zmanjšuje pigmentacijo in izboljša vlažnost kože. Alantoin ima blago keratolitično delovaje in vlaži ter deluje protivnetno. Veliko uporabljamo tudi eterična olja, saj imajo močno antimikrobno, protivnetno in regenerativno delovanje. Najpogostejša eterična olja, ki so namenjena negi aknaste kože, so čajeva mirta (čajevec), timijan, rožmarin, sivka, kamilica, smilj in kadilna bosvelija. Vendar pa poudarjam, da uporabljamo eterična olja v zelo nizkih deležih, saj lahko sicer dražijo kožo.

Negovalna rutina aknaste kože

Aknasta koža zahteva veliko previdnosti pri izbiri kozmetičnih izdelkov. Obraz čistimo z blagim čistilnim sredstvom brez agresivnih površinsko aktivnih snovi, ki mora imeti poleg tega tudi primeren kisel pH. Mila, čistila z alkoholom ali močnimi anionskimi surfaktanti črtamo s seznama. Po čiščenju uporabimo tonik s protimikrobnimi sestavinami in ustreznim pH-jem (okrog 5). Negovalna sredstva, ki jih uporabljamo za aknasto kožo, navadno obsegajo lažje emulzije, losjone, fluide ali gel, ki vsebuje lahka nekomedogena olja, vlažilce in protivnetne sestavine. Težkih krem z večjim deležem olj ali masel, navadno ne uporabljamo, izogibamo se tudi čebeljemu vosku. Svetujem tudi redno uporabo nežnega piliga (2x mesečno) ter primerno masko.

Pazimo na komedogene sestavine

Paziti moramo, da pri negi uporabljamo nekomedogene snovi. Komedogene sestavine so tiste, ki mašijo pore in povzročijo ali slabšajo stanje aken. Komedogene snovi, ki jih zelo pogosto zasledimo v konvencionalni kozmetiki, so npr. mineralno olje ali vazelin, vendar pa komedogene sestavine najdemo tudi med naravno kozmetiko. Taka so številna rastlinska olja in masla (npr. kakavovo maslo, kokosovo olje, olje pšeničnih kalčkov,…), ravno tako voski. Tudi med emulgatorji, zgoščevalci in drugimi sestavinami, ki jih uporabljamo v naravni kozmetiki, se najde veliko komedogenih. Da je situacija še nekoliko bolj zapletena, je potrebno vedeti, da je komedogenost v veliki meri individualna. Torej ni nujno, da bo vsaka znana komedogena sestavina vsakemu posamezniku povzročala težave, hkrati pa lahko neka sestavina velja za »varno«, a določenemu posamezniku sproža nastanek aken.