Zeliščni izvlečki: Izdelajmo jih sami (1.del)

Živimo v čudoviti deželi, še vedno polni neokrnjene narave, z bogato zeliščarsko tradicijo. Botanični ekstrakti so krasni izvlečki, s katerimi lahko izdelamo domače negovalne in terapevtske izdelke ter podpremo svoje zdravje. Zagotovo poznate macerate, ki so jih izdelovale že naše babice. Tinkture se uporabljajo v zeliščarstvu že stoletja. Vedno več ljudi se odloča tudi za destilacijo zdravilnih zelišč. Vse to so zeliščni izvlečki, ki jih med drugim lahko pripravimo tudi sami.

Kaj so zeliščni izvlečki oz. botanični ekstrakti?

Med botanične ekstrakte spadajo različne vrste zeliščnih izvlečkov. Pri njihovi izdelavi uporabljamo različna topila, ki iz droge (rastlinskega materiala) izlužijo različne snovi. Ni vseeno, katero topilo uporabimo, saj so zdravilne učinkovine, ki jih želimo »ujeti« v naš izvleček, lipofilne (maščobotopne), hidrofilne (vodotopne) ali pa se jih iz droge pridobi samo s posebnimi postopki in manj dostopnimi topili.

Najbolj poznani in uporabljani ekstrakti so:

• macerati (oljni izvlečki),
• tinkture (alkoholni izvlečki),
• hidrolati in eterična olja (pridobljeni z destilacijo),
• glicerolni in hidroglicerolni izvlečki (topilo je glicerol/glicerin) ter
• vodne infuzije (poparki, prevretki, hladne infuzije).

Slika 1: Priprava zelišč za izdelavo izvlečka

Vir: lasten

Zakaj izdelovati svoje izvlečke?

Razlogov za izdelavo lastnih botaničnih ekstraktov je veliko. Naj pojasnim svoje stališče, ki me vodi, da vsako leto znova nabiram zdravilne rastline in iz njih ustvarjam izvlečke, terapevtske pripravke in kozmetiko. Sama namreč najbolj zaupam v svojo izdelavo, saj jo spremljam od začetka do konca.

Vem, da naberem rastlinski material le na svojem eko vrtičku, sosednjem travniku ali v neokrnjeni naravi. Pri tem pazim, da ne poberem vseh rastlin in se lahko zato naslednje leto razmnožujejo naprej. Prepogosto se vidi, kako ljudje "izropajo" celotna rastišča smilja, šentjanževke ali gabeza. Poleg tega mi je pomembno, da naberem le najboljše dele rastline; torej tiste, ki so zdrave in nepoškodovane. Delov, ki so pogriženi od škodljivcev ali kažejo znake bolezni, ne nabiram. Pazljivo spremljam tudi kdaj je idealen čas za nabiranje posameznih rastlin (ne samo mesec, pri nekaterih tudi del dneva) in če je le možno, gledam tudi lunin koledar, da nabiram posamezne dele rastlin takrat, ko je dan za njih. Če se izdeluje ekstrakte "na veliko", je to misija nemogoče.

Nadalje vem kakšno topilo uporabim. Svoje dobavitelje poznam in jim zaupam ter pri njih izbiram najbolj kakovostne ekološke sestavine. Ker izdelujem izvlečke v manjših količinah (zase in včasih za delavnice), mi ne predstavlja težave, če so moje sestavine nekoliko dražje, saj mi je kakovost bolj pomembna od cene. Le tako je lahko moj izvleček najbolj učinkovit, saj tudi topilo prinese izdelku del delovanja. Če je rastlinsko olje rafinirano, so mu s tem odvzete določene snovi, ki na kožo delujejo blagodejno. Zato za izdelavo maceratov izbiram zgolj hladno stiskana in nerafinirana olja. Tega si veliki proizvajalci običajno ne morejo privoščiti.

Za izdelavo uporabim dovolj rastlinskega materiala. Pogosto izvedem postopek (maceracijo v olju, glicerolu ali pa celo destilacijo) dvakrat, da je izvleček zares potenten. Ena izmed najpogostejših napak pri izdelavi botaničnih ekstraktov je, da ljudje (sploh če izdelujejo izvlečke po receptih naših babic) uporabijo premalo droge. Izvleček je zato preblag, da bi lahko imel pravo delovanje in mnogim ljudem se zgodi, da z njimi ne dosegajo želenih rezultatov ali pa se jim celo zazdi, da izvlečki "ne delujejo". Tudi v industriji se redno dogaja, da za izdelavo zeliščnih izvlečkov uporabijo premalo rastlinskega materiala.

Slika 2: Macerat šentjanževke - levo kupljen macerat, desno moj doma izdelan macerat

Vir: lasten

Poleg zgoraj naštetih, so pomembni še številni drugi dejavniki. Postopek izvajam točno določen čas, ki je odvisen od tipa izvlečka in rastline. Četudi izdelujemo macerate, to še ne pomeni, da ves rastlinski material namakamo v olju enako dolgo. Cvet ne potrebuje toliko namakanja, kot na primer korenina. Poleg tega po potrebi dodajam topilo ali rastlinski material, zmes pretresam ali občasno dobro premešam. Skrbno spremljam pogoje, v katerih se izvleček izdeluje, da bo kar se da kakovosten.

Izzivi, ki jih imajo podjetja, ki izvlečke izdelujejo množično, so v prvi vrsti finančne narave. Pogosto so izbrana najcenejša topila, rastlinski material pa se kupuje (ali pa nabira/žanje, če imajo lastnega) »na veliko«, zato se na kakovost ne gleda toliko. Izdelavo pogosto pospešujejo s segrevanjem, pri destilaciji se uporablja tlak, ki omogoči hitrejši proces. Seveda, tudi čas je denar. Vendar pa na koncu tak izvleček zagotovo ne more biti tako kakovosten kot tisti, ki ga izdelamo sami v idealnih pogojih.

Znanje je ključno

Res je, da je za izdelavo kakovostnih izvlečkov potrebnega kar nekaj znanja. Znanje o tradicionalnih načinih izdelave ekstraktov se je prenašalo iz generacije v generacijo in še vedno številni zeliščarji ali domači ustvarjalci izdelujejo izvlečke po enakem načinu, kot so to počele generacije naših babic. Vendar pa smo v času, ko nam fitoterapija ponuja številne študije in dokaze o tem, da je tudi izdelava zeliščnih izvlečkov cela mala (ali pa velika) znanost in da je pravilno izpeljan postopek s primernim topilom ključen za kakovosten in učinkovit ekstrakt.

Časi, ko smo izvlečke delali "na približno", so minili. Sedaj vemo kdaj točno nabrati rastlino, kakšno razmerje med drogo in topilom uporabiti za posamezne rastline in koliko časa jih namakati. Tehtnica je obvezen pripomoček, saj ničesar ne merimo "na oko". Ali veste koliko rastlinskega materiala ste dali v topilo? Pri večini rastlin boste (v primeru tehtanja) presenečeni kako malo. In takoj vam bo jasno, da so vaši ekstrakti prešibki.

In seveda je tu še varnost, ki mora biti vedno na prvem mestu. Določene rastline vsebujejo tudi za človeka ali živali toksične snovi (med drugim npr. gabez, bršljan, žajbelj ipd.). Zato moramo nujno vedeti kako pravilno izdelati izvleček, da bo le-ta tudi varen za uporabo.

Pred pripravo izvlečkov se torej poučite o pravilni izdelavi, da boste ustvarili kar se da kvaliteten, učinkovit in varen izvleček.

TIPI IZVLEČKOV

1. Macerati 

Oljni izvlečki so del tradicionalnega zeliščarstva tudi v Sloveniji, saj so jih izdelovale že številne generacije pred našimi babicami. Med macerati so zagotovo najbolj poznana ognjičevo, šentjanževo in gabezovo olje.

Ognjičev macerat vključujemo v izdelke za otroke, saj je idealen za nego občutljive, vnete in razdražene kože. Ognjičevo mazilo je tudi eno najbolj široko uporabljanih, saj si z njim pomagamo pri manjših ranah, opeklinah in pikih žuželk. Z njim odpravljamo številne kožne težave, vse od ekcemov pa do vnete ritke. Šentjanževo olje je nepogrešljivo za nego kože po sončenju, saj blaži opekline, pa tudi celjenje ran pospeši. Uporabljamo ga tudi pri išiasu, revmi, bolečinah v mišicah in sklepih. Gabezovo mazilo je odlično pri poškodbah, saj deluje vulnerarično (pospešuje celjenje). Odlično se obnese pri zvinih gležnja, hemoroidih in celjenju brazgotin. V zadnjih letih je na popularnosti dobil tudi smilj, iz katerega naredimo krasen macerat za anti-age nego kože in regeneracijo, z njim blažimo tudi strije in zmanjšujemo brazgotine. Idealen je pri negi atopijske kože.

Vedno bolj pogosta je tudi uporaba manj poznanih maceratov. Čilijev macerat uporabljamo v protibolečinskih mešanicah, macerat iz marjetic pa za učvrstitev kože in odpravljanje pigmentnih madežev. Za odišavljanje v kozmetiki se uporablja macerat vanilije ali kave. Bršljanov macerat je krasen pri anticelulitni negi, medtem ko se macerate iz številnih ayurvedskih zelišč uporablja za nego las in lasišča (tudi proti izpadanju).

Macerati so nepogrešljivi del domačih mazil, zelo široko pa jih uporabljamo tudi pri izdelavi domače naravne kozmetike. So krasne aktivne sestavine, ki obogatijo vsak izdelek, v katerega jih vključimo.

Več o ostalih tipih izvlečkov ti zaupam v naslednji blog objavi, ki sledi kmalu. :)

Želiš izvedeti več? Pridruži se mi!

Kako pravilno izdeluješ macerate? Rastlinski material sušiš ali ga namočiš svežega? Macerat izdeluješ na soncu ali v temi? V katerem rastlinskem olju? Kako ga zaščitiš pred oksidacijo in mu podaljšaš rok uporabe? Kako formuliraš in izdelaš zares dobra mazila, ki bodo najboljša na trgu? Pridruži se mi na spletnem tečaju Macerati in mazila. Kaj te v njem čaka?

Poleg obsežnega dela o maceratih in njihovi izdelavi, velih del tečaja predstavlja tudi učenje formuliranja (grajenja receptur) za mazila. Obsežno vsebino si lahko ogledaš na zavihku "Podroben program", kjer imaš tudi seznam kar 20 različnih receptur, ki te čakajo znotraj tečaja. Se vidiva! ♥