Zeliščni izvlečki: Izdelajmo jih sami (2.del)

V predhodni blog objavi Zeliščni izvlečki - izdelajmo jih sami (1.del) sem pisala o tem kaj so zeliščni izvlečki oz. botanični ekstrakti in kakšne tipe izvlečkov poznamo. Pojasnila sem zakaj je bolje izdelovati izvlečke doma in obrazložila zakaj verjamem v to, da so izvlečki, ki jih izdelamo sami, bolj kakovostni od kupljenih. Ob tem je ključnega pomena seveda znanje, saj so lahko domači izvlečki brez njega tudi neučinkoviti ali celo škodljivi oz. nevarni.

V mojem YouTube posnetku si lahko ogledaš tudi predavanje o 5 najpogostejših napakah pri izdelavi maceratov in mazil.

Tokrat pa nadaljujm s podrobnejšim opisom najpogostejših tipov botaničnih ekstraktov.

TIPI IZVLEČKOV

1. Oljni izvlečki

Gre za najpogostejši tip izvlečka, ki ga izdelujemo (tudi) sami, zato se bom pri njih zadržala malce dlje.

Oljni izvlečki oz. macerati so del tradicionalnega zeliščarstva tudi v Sloveniji, saj so jih izdelovale že številne generacije pred našimi babicami. Med macerati so zagotovo najbolj poznana ognjičevo, šentjanževo in gabezovo olje, v zadnjem času tudi smiljev macerat.

Ognjičev macerat vključujemo v izdelke za otroke, saj je idealen za nego občutljive, vnete in razdražene kože. Najdeš ga tudi v moji formulaciji Krema za roke s fitosteroli, ki je namenjena regeneraciji rok, ki so neprestano na udaru in zato pogosto izsušene in popokane. Ognjičevo mazilo je tudi eno najbolj široko uporabljanih, saj si z njim pomagamo pri manjših ranah, opeklinah in pikih žuželk. Z njim odpravljamo številne kožne težave, vse od ekcemov pa do vnete ritke. Šentjanževo olje je nepogrešljivo za nego kože po sončenju (zato ga najdeš v moji formulaciji Smiljev losjon za po sončenju), saj blaži opekline, pa tudi celjenje ran pospeši. Uporabljamo ga tudi pri išiasu, revmi, bolečinah v mišicah in sklepih. Gabezovo mazilo je odlično pri poškodbah, saj deluje vulnerarično (pospešuje celjenje). Odlično se obnese pri zvinih gležnja, hemoroidih in celjenju brazgotin. V zadnjih letih je na popularnosti dobil tudi smilj, iz katerega naredimo krasen macerat za anti-age nego kože in regeneracijo, z njim blažimo tudi strije, zmanjšujemo brazgotine in brišemo podplutbe. Idealen je pri negi atopijske kože.

Vedno bolj pogosta je tudi uporaba manj poznanih maceratov. Čilijev macerat uporabljamo v protibolečinskih mešanicah, macerat iz marjetic pa za učvrstitev kože (najdeš ga v moji formulaciji Krema za čvrste prsi in formulaciji Anticelulitni losjon za čvrsto kožo) in odpravljanje pigmentnih madežev. Za odišavljanje v kozmetiki se uporablja macerat vanilije ali kave. Bršljanov macerat je krasen pri anticelulitni negi, medtem ko se macerate iz številnih ayurvedskih zelišč uporablja za nego las in lasišča (tudi proti izpadanju).

Macerati so nepogrešljivi del domačih mazil, zelo široko pa jih uporabljamo tudi pri izdelavi domače naravne kozmetike. So krasne aktivne sestavine, ki obogatijo vsak izdelek, v katerega jih vključimo.

Vse skrivnosti izdelave sem združila v spletni tečaj Macerati in mazila, ki združuje tradicionalna zeliščarska znanja z najnovejšimi fitoterapevtskimi dognanji. Kakšno mora biti razmerje med rastlinskim materialom in oljem? Rastline sušiš ali namočiš sveže? Macerat izdeluješ na soncu ali v temi, s segrevanjem ali na hladno? V katerem rastlinskem olju? Kako ga zaščitiš pred oksidacijo in mu podaljšaš rok uporabe? Kako formuliraš in izdelaš zares dobra mazila, ki bodo najboljša na trgu? Poleg obsežnega dela o maceratih in njihovi izdelavi, velik del tečaja predstavlja tudi učenje formuliranja (grajenja receptur) za mazila. Obsežno vsebino si lahko ogledaš na zavihku "Podroben program", kjer imaš tudi seznam kar 20 različnih receptur, ki te čakajo znotraj tečaja. Se vidiva! ♥

Slika 1: Zlatorumen smiljev macerat

(vir: lasten)

2. Hidrolati in eterična olja

Hidrolat in eterično olje sta zagotovo izvlečka, ki v zadnjem času po popularnosti sledita maceratom, zato naj napišem nekoliko več.

V zadnjih letih se tudi pri nas vedno več ljudi odloča za domačo destilacijo zdravilnih rastlin. Najbolj kakovostna izbira so manjši stekleni destilatorji, saj je steklo za razliko od ostalih materialov, inertno in edino, skozi katerega lahko proces spremljamo. Uporabimo jih lahko, četudi imamo na vrtu le kak grmiček ali dva sivke, smilja, mete, kamilice, rožmarina ali drugih krasnih zelišč in rožic, saj je najmanjši velik liter ali dva. Z destilacijo pridobimo nekaj decilitrov hidrolata (ali rožne vode) in nekaj mililitrov eteričnega olja, katerega donos je odvisen predvsem od izbrane rastline in rastišča. Nekatere zdravilne rastline dajejo dober donos, torej precej eteričnega olja (npr. lavandin, oz. Lavandula x intermedia), spet druge (npr. laški smilj oz. Helichrysum italicum) pa zelo nizkega, torej bomo eteričnega olja dobili res malo. Je pa donos odvisen tudi od drugih dejavnikov, zato je potrebno vedeti kdaj točno rastlino nabrati in kje, kdaj jo zdestilirati in kako.

Tako eterična olja kot hidrolate se široko uporablja v aromaterapiji, s katero si lahko pomagamo pri številnih vsakodnevnih težavah; od prehlada, bolečin in vnetij (tukaj ti odlično pomaga formulacija za Tigrovo mazilo), pa vse do hormonskih težav, nespečnosti in tesnobe z depresijo. Ker so eterična olja za razliko od hidrolatov, ki so blagi, zelo potentna, je potrebne pri uporabi veliko previdnosti, predvsem pa kar nekaj aromaterapevtskega znanja. Svetujem ti, da se pred uporabo izobraziš (za poglobljeno in celostno znanje ti svetujem obisk Velike šole aromaterapije), da bodo tvoji terapevtski izdelki varni in učinkoviti.

Ravno tako so eterična olja in hidrolati nepogrešljiv del kozmetičnih izdelkov, kjer pomagajo pri številnih kožnih težavah in jo negujejo. V zadnjih letih je v anti-age negi daleč najbolj zaželeno eterično olje smilja, ki ga najdeš tudi v moji formulaciji Anti-age bakuchiol serum in formulaciji Botox serum za obraz. Tudi hidrolat smilja je široko uporabljan, še posebej pri negi zrele, občutljive in vnete kože. Najdeš ga v moji formulaciji Smiljev losjon za po sončenju. Sicer pa s hidrolati v kozmetičnih izdelkih nadomeščamo destilirano vodo, da jih naredimo še bolj učinkovite. Eterična olja domače ustvarjalke in domači ustvarjalci pogosto uporabljajo po svoji izbiri, saj dajejo poleg terapevtskega delovanja kozmetičnemu izdelku tudi vonj, ki pa je pogosto individualna preferenca. V kozmetiki se poleg smilja zelo veliko uporablja tudi pravo sivko, čajevec, neroli, kadilno bosvelijo, sandalovino in agrume (limono, sladko pomarančo, bergamotko). Če te zanima varna uporaba, ti svetujem ogled mojega webinarja Eterična olja v kozmetiki. 

Hidrolati, ki jih kupimo v prosti prodaji, so pogosto stranski proizvod pri destilaciji eteričnih olj, ki je prilagojena čim višjemu donosu. Zato tovrstni hidrolati niso najbolj kakovostni. Ko destiliramo v majhnem obsegu in za domačo uporabo, lahko destilacijo prilagodimo temu, da je (lahko) naš primarni proizvod hidrolat in ga tako naredimo kakovostnejšega. Vse skrivnosti ti zaupam v obsežnem spletnem tečaju Destilacija in hidrolati, kjer te naučim vse trike domače destilacije z manjšim destilatorjem. Kakšno vodo uporabiti? Koliko časa destilirati? Kako pripraviti rastline na destilacijo? Destilirati svež ali suh rastlinski material? Vodno ali parno? Kako zaščititi hidrolate pred mikrobiološkim kvarom? Zakaj sta filtracija in merjenje pH-ja nujna in kako ju izvedemo? Obsežno vsebino si oglej pod zavihkom "Podroben program".

Slika 2: Pogled v steklen destilator, v katerem je smilj

(vir: lasten)

Hidroglicerolni izvlečki

Kot topilo se v tem primeru uporablja glicerol (glicerin). Je srednje učinkovito topilo, ki pa mu pogosto dodajamo še vodo ali alkohol. Veliko kozmetičnih izvlečkov je narejenih na osnovi glicerola oz. mešanice glicerola in vode.

Tovrstni izvlečki so srednje obstojni, predvsem je obstojnost odvisna od deleža glicerola. Če ga končni ekstrakt vsebuje (dovolj) visok delež, je samo-konzervirajoč in dodatnega konzervansa ne potrebuje. V nasprotnem primeru pa nam lahko izvleček tudi zaplesni.

Alkoholni izvlečki

Kot topilo je v alkoholnih izvlečkih oz. tinkturah uporabljen alkohol, ki je en najbolj učinkovitih topil za ekstrahiranje učinkovin iz droge (rastlinskega materiala). Za izdelavo alkoholnih izvlečkov uporabljamo različno močen alkohol, vse od vodke in domačega žganja, pa do 98% etanola. Potreben procent alkohola je odvisen od tega ali uporabimo svež ali suh rastlinski material ter kateri del rastline uporabljamo, saj so učinkovine različno dobro "skrite" v naši drogi.

So dobro obstojni, tudi po več let. V kozmetiki se jih uporablja precej pogosto, saj številne učinkovine iz rastlinske droge z drugimi topili (olje, voda, glicerol) niso dostopne. Kljub temu pa se nekateri formulatorji ali pa kupci izogibajo uporabi alkohola v kozmetičnih izdelkih, kar je povsem stvar osebne preference.

Vodni izvlečki

Topilo za učinkovine je v tem primeru voda. Vodne izvlečke lahko izdelujemo na različne načine: kot hladno infuzijo ali pa s segrevanjem, pri čemer ločimo prevretek in poparek.

So hitro pokvarljivi, nagnjeni k mikrobiološkem kvaru, zato jih večinoma izdelujemo sproti. V kozmetiki se sicer uporabljajo, vendar morajo biti dobro konzervirani, da so izvlečki lahko varni daljši čas.

Glikolni izvlečki

V kozmetiki se sicer veliko uporablja tudi glikolne izvlečke, ki pa večinoma niso primerni za izdelavo naravne kozmetike. Sicer so se na trgu v zadnjih letih pojavili tudi glikoli naravnega izvora (npr. propanediol, pentilen glikol - pazi, ni nujno, da je naraven!), vendar so le redki izvlečki narejeni iz njih. Običano domači ustvarjalci tovrstnih izvlečkov ne izdelujemo sami, pač pa jih kupimo.