Macerat - oljni izvleček

Vodnik po maceratih

Macerat je rastlinski izvleček, ki si ga lahko izdela prav vsak. So enostavni za pripravo in učinkoviti pri številnih vsakodnevnih tegobah. Že izdelujete macerate?

 

Kaj je macerat?

Macerati so maščobni izvlečki iz zdravilnih rastlin. Človeka spremljajo že stoletja ali celo tisočletja in so del tradicionalnega zeliščarstva marsikaterega naroda. Tudi v Sloveniji so nam dobro poznani. Sprva so jih izdelovali predvsem na svinjski (ali drugi živalski) maščobi, kasneje pa smo pričeli uporabljati rastlinska olja, ki so zadnja leta bolj zaželena, pa tudi dostopnejša kot so bila včasih.

 

Kako izdelamo macerat?

Glede na to, da se je znanje izdelovanja maceratov prenašalo iz roda v rod, ne obstaja le en »pravi« način izdelovanja oljnih izvlečkov. Vseeno pa svetujem, da kljub temu, da so tovrstne izvlečke izdelovale že naše babice, upoštevamo tudi vsa znanja, ki nam jih je znanost prinesla v zadnjih desetletjih. In zato je čas, da opustimo »klasičen« način izdelovanja maceratov v steklenih kozarcih na soncu, saj obstajajo boljši načini, ki nam dajejo kvalitetnejše macerate. Sonce namreč na rastlinsko olje in izlužene učinkovine vpliva negativno, saj povzroča fotooksidacijo.

Postopek izdelave maceratov

Macerat izdelamo tako, da rastlinski material namakamo v maščobi. Skozi postopek, ki mu pravimo maceracija, se lipofilne (maščobotopne) učinkovine iz rastlin, počasi prenesejo v maščobo in jo tako obogatijo z zdravilnimi snovmi. Odvisno od tega katero rastlino izberemo, izdelujemo macerat iz svežega ali suhega rastlinskega materiala, ki ga v olju namakamo od dveh pa vse do petih tednov.

Večina ljudi macerate še vedno izdeluje v oljčnem olju, vendar pa je izbira rastlinskih olj, ki so za maceriranje primerna, ogromna! Vse je odvisno od vašega namena, zato le pokukajte v kakšno »zeleno« trgovino ali se oglasite v lokalni oljarni in izberite svoje najljubše olje. Pazite le, da je olje, s katerim boste izdelovali macerat, sveže in dovolj stabilno, saj je v procesu izdelave oljnega izvlečka podvrženo večji meri stresa – pride v stik s svetlobo, toploto in zrakom (oksidacijo). Olje, ki ima slabo obstojnost, bi se lahko tekom procesa pokvarilo in tako bi ves naš trud ostal nepoplačan. Zato za izdelavo maceratov uporabljamo olja, ki so sestavljena pretežno iz enkrat nenasičenih in (v manjšem deležu) nasičenih maščobnih kislin.

Ker pri izdelavi domačih maceratov (če se le da) uporabljamo hladno stiskana in nerafinirana olja, je pomembno, da jih ne izpostavljamo direktnemu soncu in previsoki temperaturi, saj bi to pripomoglo k hitrejšemu kvarjenju našega oljnega izvlečka, hkrati pa bi določene zdravilne učinkovine, ki niso stabilne, propadle. Zato kozarec, v katerem izdelujemo macerat, vedno zavijemo v aluminijasto folijo in ga postavimo na mesto, kjer bo imelo čim bolj konstantno (a ne previsoko) temperaturo.

 

delavnica macerati in mazila

 

Značilnosti maceratov

Poglejmo si za kakšne tegobe lahko uporabimo doma narejene macerate in kakšne so njihove lastnosti. Macerati so odlični dodatki tako v tradicionalnih pripravkih kot je na primer mazilo, kot v terapevtskih izdelkih, kot so masažna olja, pa vse do sodobne naravne kozmetike, kjer bodo obogatili kreme in losjone, masla za telo, balzame za ustnice in še kaj.

Pa si poglejmo nekaj maceratov, ki jih lahko doma pripravite sami.

 

Ognjičevo olje

Verjetno najbolj poznan oljni izvleček pri nas, ki je uporaben pri številnih manjših težavah, je ognjičevo olje. Z njim si lahko pomagamo pri vneti in poškodovani koži ter manjših ranah, saj pospešuje proliferacijo. Pogosto ga uporabljamo pri občutljivi koži in ga zato dodajamo izdelkom za nego dojenčkov in otrok ter v primeru kožnih težav kot je dermatitis. Blagodejno deluje tudi pri doječih materah, ki imajo težave s popokanimi bradavicami.

Šentjanžev macerat

Naslednje najbolj poznano je šentjanževo olje. Slavi kot »macerat za blaženje opeklin«. Odlično se obnese tako v primeru sončnih kot ostalih tipih opeklin, poleg tega pa deluje tudi regenerativno in protivnetno. Uporabljamo ga tudi v negi za po sončenju. Ker spodbuja celjenje, jo uporabljamo tudi pri poškodovani koži in manjših ranah, blagodejno pa bo delovalo tudi pri bolečih in vnetih mišicah.

Gabezov macerat

Gabezov oljni izvleček nudi odlično pomoč v primeru poškodb, saj spodbuja rast svežega tkiva in zmanjšuje videz brazgotin. Blagodejno vpliva na bolečine v sklepih in mišicah ter težave z ožiljem, kot so krčne žile, vnete vene in hemoroidi. Uporablja se tudi pri poškodovani in vneti koži.

Rožmarinov macerat

Odličen macerat za pospeševanje prekrvavitve in v primeru mrzlih okončin. Kot dodatek z ostalimi izvlečki se dobro obnese v masažnih oljih za boleče in vnete mišice. V kozmetiki ga uporabljamo za pospeševanje rast las, odlično pa se obnese tudi v kulinariki kot dodatek jedem.

Smiljev macerat

Smilj (tudi immortelle ali nesmrtnica) je v različnih oblikah izvlečkov zadnja leta povzročil pravo evforijo na področju kozmetike. Njegova izjemna regenerativna moč je vzrok za uporabo v anti-age kozmetiki in izdelkih za nego obraza, odlično pa se obnese tudi pri izboljševanju videza brazgotin. Poleg tega deluje tudi protivnetno, zato se odlično obnese pri težavni koži kot je dermatitis, uporabljamo pa ga tudi v terapevtskih masažnih oljih. Če ga obožujete tudi vi, se nam pridružite na delavnici Prestižni izdelki Immortelle, ki je posvečena izdelavi kozmetike iz smilja.

Korenčkov macerat

Precej manj poznano, a odlično olje za nego kože. Bogato z beta-karotenom (provitamin A), ki se bori s prostimi radikali in popravlja posledice UV žarkov ter okoljskih vplivov, ki na naši koži puščajo vidne posledice. Ker spodbuja rast novega tkiva, je odličen pri negi ran, poškodovane kože in brazgotinah. Zaradi njegove intenzivne oranžne barve ga pogosto uporabljajo tudi za teniranje blede in puste polti.

 

Rok trajanja maceratov

Življenjska doba vašega macerata je odvisna predvsem od olja, ki ste ga izbrali. Če je bilo olje sveže in ste izbrali takega, ki je dobro stabilno, bo vaš oljni izvleček sigurno dočakal leto dni, ko bo čas za izdelavo novega. Obstojnost lahko podaljšate tudi z dodajanjem antioksidantov, ki upočasnjujejo proces staranja olj. Olje, ki je postalo žarko, kar najpogosteje zaznamo po neprijetnem »ostrem« vonju, ni več uporabno in ga vedno zavržemo.

 

Uporaba maceratov

Oljne izvlečke lahko uporabljamo samostojno ali pa v kombinaciji z ostalimi sestavinami, kot so druga rastlinska olja in eterična olja. Če ste vešči izdelave domače kozmetike, lahko macerate uporabite tudi v številnih izdelkih, ki jih ustvarite. Na delavnicah izdelave naravne kozmetike, ki jih vodim v Naravnem Kotičku, uporabljamo macerate v številnih izdelkih.

 

Macerati - oljni izvlečki

 

Najpogosteje iz njih izdelujemo terapevtska mazila kot je na primer ognjičevo mazilo, ki se uporablja za nego poškodovane in vnete kože, dojenčkovo ritko ali opekline. Na delavnici immortelle je macerat laškega smilja ena glavnih sestavin v anti-age izdelkih kot so krema za obraz za zrelo kožo, regenerativna krema za roke, obnovitveni losjon za telo ali prestižni serum za obraz in dekolte. Kamilični macerat uporabljamo tudi kot osnovo pri terapevtskih izdelkih za dermatitis, ekceme in luskavico, sivkinega pa kot osnovo za antistresna masažna olja. Bršljanov macerat je odličen dodatek v anticelulitnih pripravkih, gabezov pa v pripravkih za zvine in poškodbe tkiv. Na prednovoletnih delavnicah izdelke obogatimo tudi z bolj prestižnimi macerati, kot so macerat vrtnice, vanilije ali kavin macerat.

Bodite kreativni! Macerate lahko uporabite povsod tam, kjer sicer uporabljate samostojna rastlinska olja. Preden macerat izdelate in uporabite, preverite katere zdravilne učinkovine ima vaša izbrana rastlina in katere izmed njih so maščobotopne. Na ta način boste določili terapevtsko delovanje vašega macerata.

Naj vam zdravilni in negovalni macerati polepšajo prihajajočo jesen!

 

Recepti za izdelovanje pripravkov z doma izdelanimi macerati

 

Olje za artritis in revmo

  • 30 ml rožmarinovega macerata
  • 20 ml šentjanževega macerata
  • 8 kapljic eteričnega olja prave sivke (Lavandula angustifolia)
  • 6 kapljic eteričnega olja laškega smilja (Helichrysum italicum)
  • 4 kapljice eteričnega olja ingverja (Zingiber officinale)
  • 4 kapljice eteričnega olja kurkume (Curcuma longa)
  • 3 kapljice eteričnega olja brina (Juniperus communis)
  • 2 kapljici eteričnega olja klinčkov (Eugenia caryophyllata)

Izdelava: V 50 ml temno stekleničko nakapljajte eterična olja in dotočite macerata. Dobro premešajte, stekleničko opremite z nalepko in jo shranite na hladno in temno mesto.

Masažno olje nanesite na problematične (boleče) predele in vmasirajte. Ponavljajte po potrebi oz. do 3x dnevno.

Opozorilo: Mešanica je primerna za sicer zdravo odraslo osebo in ni primerna za nosečnice.

 

Anti-age smiljevo oljeRegenerativno/anti-age večerno obrazno olje

  • 20 ml smiljevega macerata v jojobinem olju
  • 5 ml korenčkovega macerata
  • 5 ml olja šipkovih plodov
  • 3 kapljice eteričnega olja sandalovine (Santalum album)*
  • 2 kapljici eteričnega olja laškega smilja (Helichrysum italicum)
  • 1 kapljica eteričnega olja kadilne bosvelije (Boswellia carterii)

*Ker spada indijska sandalovina pod ogrožene vrste dreves, jo uporabljamo zelo premišljeno, varčno in z veliko mero spoštovanja. Ker je kvalitetno eterično olje težko dosegljivo, ga lahko zamenjate z avstralsko sandalovino (Santalum spicatum) ali drugo vrsto anti-age eteričnega olja, npr. miro (Commiphora myrrha).

Izdelava: V 30 ml stekleničko nakapljajte eterična olja in dotočite macerata ter rastlinsko olje. Dobro premešajte, stekleničko opremite z nalepko in jo shranite na hladno in temno mesto.

Oljni serum nanesite na od tonika popršen obraz (ko je še vlažen) in nežno vmasirajte v kožo obraza in dekolteja. Za en nanos zadostuje 3-5 kapljic.

O avtorici prispevka

Inka P. Gerkšič

Inka P. Gerkšič

Dermaestetik in mednarodno certificirana aromaterapevtka, ustanoviteljica Naravnega Kotička in Aroma Akademije, predavateljica in mentorica številnih izobraževanj, seminarjev in delavnic. Njena strast je raziskovanje delovanja naše kože, zato pri formuliranju kozmetičnih izdelkov izhaja iz dermatologije. Svoje znanje in ljubezen do naravne kozmetike in aromaterapije z vami redno deli v revijah in TV oddajah, člankih na spletu in blogu, v katerih vam pripravlja napredne DIY recepte za domače ustvarjanje kozmetike in terapevtskih pripravkov.

34 komentarjev

  • Avatar
    Nina

    Ali je lahko korenček sveže narezan dan v olje (katero olje je najprimernejše?), saj vsebuje veliko vode…ali ga je bolje naribanega posušiti?

    • Inka P. Gerkšič
      Inka P. Gerkšič

      Kadarkoli namakamo v olju svežo rastlino, tvegamo prenos (dela) vode iz rastline v olje in s tem mikrobiološko oporečnost. Ravno tako nam lahko tak macerat ob izdelovanju hitreje zaplesni. Zato je potrebna pri maceriranju s svežimi rastlinami posebna previdnost, po izvedenem postopku pa je nujno ustrezno odstranjevanje vlage/vode iz macerata.
      Sedaj pa h korenčku 🙂 Prav imaš, najbolje ga je naribati in na hitro posušiti (ne presušiti!). Izbira olja je tvoja izbira – pomisli za kakšen namen boš imela macerat in izberi ustrezno olje. Če bo za izdelovanje mazil, bo olivno čisto ok, če bi ga imela za obraz, bo morda jojobino olje boljša izbira, za nego telesa pa mogoče mandelj. Pomembno je le, da so olja dovolj stabilna (ne izbiramo tistih, v katerih prevladujejo večkrat nenasičene maščobne kisline) in da macerata ne postavljaš na sonce.

    • Avatar
      Urša

      Inka živijo!
      Zanima me, ali za lovorjev macerat uporabim sveže liste lovorja ali ga je bolje prej posušiti? Jih naj narežem ali pustim cele?
      Enako me zanima za rožmarin…
      Oboje bom uporabljala za lasno kozmetiko…

      Lp Urša

      • Inka P. Gerkšič
        Inka P. Gerkšič

        Zdravo Urša,
        tako lovor kot rožmarin se posuši. Pri lovorju je najbolje, da se liste nareže, saj se tako snovi lažje in hitreje izlužijo v olje.
        Če si želela macerata uporabiti za nego lasišča (proti izpadanju, boljša rast las), potem macerat ni idealen tip izvlečka. Snovi, ki pomagajo pri negi lasišča, so predvsem hidrofilne, zato je boljše narediti vodno infuzijo.
        Pozdravček! 🙂

  • Avatar
    Marjan Drev

    Pri gabezu sem zasledil, da je glavna učinkovina anatoin, ki ga uporablja naravna kozmetija v čisti obliki. V tehniččnih podatkih piše, da je topen v vodi. V drugi literaturi pa tudi, da je topen v alkoholih in netopen v dietil etru. O topnosti v rastlinskih oljih pa niti besedic.Imate vi kaj več podatkov o topnosti, saj je topnost v oljih pomemben podatek za izdelavo macerata?

    • Inka P. Gerkšič
      Inka P. Gerkšič

      Alantoin je le ena izmed učinkovin v gabezovih izvlečkih. In res je, imate prav, podatki o topnosti so zelo skopi.
      Alantoin, ki se ga kupi v čisti obliki, je sicer topen v vodi, a dokaj slabo (nekje o,6g na 100g osnove, topnost se nekoliko izboljša/poveča z višjo temperaturo). V oljih je netopen, zato lahko sklepamo, da ga v maceratu ni. Torej so za delovanje macerata odgovorne druge (lipofilne) snovi.
      Če želimo izkoristiti polno moč alantoina (vulnerarično, protivnetno, keratoplastično in vlažilno delovanje), je najbolje izdelati emulzijo in ji dodati alantoin v izolirani obliki.

  • Avatar
    Mija Labrovič

    Koliko korenčka potrebujem za macerat na 100ml olja?

    • Inka P. Gerkšič
      Inka P. Gerkšič

      Korenčka damo toliko, da je kozarec poln, olje pa sega kak cm čez nivo rastlinskega materiala.

  • Avatar
    Barbara L.

    Kako je z uporabo ghee masla namesto rastlinskih olj? Hvala.

    • Inka P. Gerkšič
      Inka P. Gerkšič

      Sama z ghee maslom maceratov še nisem delala, se pa uporablja v kozmetiki. Ne vidim razloga, da se ga ne bi uporabilo tudi pri izdelavi maceratov.

  • Avatar
    Marjeta

    Kako pa lahko pripravim korenčkov macert v pečici? Hvala

    • Inka P. Gerkšič
      Inka P. Gerkšič

      Sama maceratov po toplem postopku ne delam, saj poskusim čim bolj paziti na olje. Pri toplem postopku je poleg toplote izpostavljen tudi oksidaciji. Vendar pa se lahko macerate izdeluje tudi na tak način. V tem primeru poskrbite, da temperatura olja ne preseže 40 stopinj. Toplota pospeši izločanje snovi v olje, vendar pa je težko reči v kakšni meri se bodo zdravilne učinkovine izlužile v nekaj urah ali dneh (pri čemer je treba upoštevati koliko ima to smisla zaradi porabljene energije) v primerjavi s hladnim maceriranjem, ki poteka 2-3 tedne.

  • Avatar
    Irena

    Hvala za tako poučen in uporaben prispevek.

    Zanima me ali se pri gabezu uporabi le korenina in tudi za kaj se lahko uporabi macerat iz konoplje in s katerimi rastlinami je možna kombinacija in za kaj se uporablja.
    Prosim, če lahko napišete kakšno mazilo lahko uporabi 3letnik, ki ima dermatitis in ne sme uživati jajc in mleka.
    Iskrena hvala za odgovor.
    Irena

    • Inka P. Gerkšič
      Inka P. Gerkšič

      Pozdravljeni, Irena.

      Za gabezov macerat se uporabi samo korenina. Kar se tiče macerata iz konoplje, ne vem zakaj bi ga delali, saj iz nje pridobivamo olje. Macerate se navadno izdeluje iz rastlin, ki olja ne dajejo, imajo pa lipofilne (maščobotopne) zdravilne učinkovine.
      Za vašega 3-letnika pa lahko uporabite mazilo, za katerega imate recepturo tu: https://www.naravni-koticek.si/ste-letos-nabrali-kaj-ognjica/.
      Prijazen pozdrav,
      Inka

  • Avatar
    Ana

    Pozdravljeni,

    najlepsa hvala za poucen in uporaben prispevek. Prvic se lotevam priprave macerata, in sicer bi uporabila sipek.
    Mogoce veste, se lahko uporabi narezan sipek s semeni ali jih je boljse odstraniti?
    Najlepsa hvala za odgovor,
    Ana

    • Inka P. Gerkšič
      Inka P. Gerkšič

      Pozdravljeni, Ana.
      Macerate navadno delamo iz rastlin, ki ne dajejo rastlinskega olja. Iz šipka pridobivamo rastlinsko olje. Zakaj bi torej želeli iz njega izdelati macerat? 🙂
      Če želite njegove lipofilne učinkovine, jih bo v olju zagotovo neprimerno več, hidrofilne učinkovine (npr. vitamina C ipd) pa se v olje v vsakem primeru ne izlužijo, saj so vodotopne.
      Pozdrav!

  • Avatar
    Maja

    Pozdravljena,

    Toliko tega sem se naučila v tvojih prispevkih in na tvojih delavnicah (in verjamem da se še vidimo) 🙂
    Imam eno vprašanje glede ekstrakta bršljana. To je isto kot izvleček bršljana?
    Piše da je bršljan topen v olju. Verjetno njegov macerat naredimo samo tako da potrgamo liste in ih damo v ustrezno olje (ali je boljše če jih malo narežemo ali “zdrobimo”) ?
    Najlepše hvala za odgovor.

    • Inka P. Gerkšič
      Inka P. Gerkšič

      Zdravo, Maja.

      Ekstrakt in izleček sta sopomenki. Izvleček je slovenska, ekstrakt pa je tujka 🙂 Izvlečki so lahko različni, vse je odvisno od topila, ki ga uporabimo. Lahko gre za oljne izvlečke, ki jih pravimo macerati, za alkoholne izvlečke, ki jih poznamo pod imenom tinktura ali glicerinske izvlečke, ki jim pravimo gliceriti. Na trgu se pogosto dobi tudi hidroglicerinske izvlečke, ki vsebujejo tako del vode kot del glicerina (glicerola).
      Če si izvleček kupila, vedno preveri v čem je topen. Če je lipofilen, ga lahko uporabljaš v masažnih oljih, mazilih in drugih izdelkih iz maščob. Seveda tudi oljni fazi kreme. Če je hidrofilen, ga lahko uporabljaš v kremah, tonikih, losjonih in drugih izdelkih, ki vsebujejo (tudi) vodo. Ne gre torej vsak izvleček v vsak izdelek.

      Macerat bršljana lahko narediš sama, pri čemer pazi, saj lahko pri nabiranju pride do kontaktnega dermatitisa oz. kožne reakcije. Liste namočiš v razmerju 1:5 (en del listov in pet delov olja – nujno tehtaj), saj gre za enega redkih maceratov, kjer je razmerje med rastlinskim materialom in oljem izredno pomembno. Hkrati računaj tudi, da je za npr. anticelulitni učinek boljši hidrofilni izvleček bršljana, saj so snovi, ki pomagajo pri tej težavi, bolj vodotopne. V olje jih torej ne bomo izlužili.

      Bodi lepo,
      Inka

      • Avatar
        Maja

        Zdravo,
        Hvala za vsa pojasnila 🙂
        Ja sem mislila da če delam kremo (glede na to da v kremi imamo oljno fazo in vodno fazo) in če za bršljan piše da je topen v olju, da bo bolje če kremo naredim tako da uporabim macerat bršljana?
        Mogoče preostanek ni glih za ta blog, ampak če vzamem za primer anticelulitno kremo, pol macerat bršljana ne bi tu imel neke večje koristi v kremi (če prav razumem, ker je za to boljši hidrofilni izvleček bršljana) ? Hidrofilni izvleček bršljena dobimo z destilacijo listov?

        Lep preostanek dneva 🙂
        Maja

        • Inka P. Gerkšič
          Inka P. Gerkšič

          Zdravo.
          Seveda, če imaš na voljo macerat, ga lahko daš v kremo. Za namen anticelulitnih izdelkov seveda lahko uporabiš tudi macerat bršljana, vendar pa so snovi, ki jih želimo imeti v izdelku, bolj topne v vodi, zato bi bil hidrofilen izvleček boljši. Navadno so hidroglicerinski in ne gre za hidrolate.
          Pozdravček!

  • Avatar
    Katja

    Zdravo, Inka! Hvala za poučen prispevek. Imam vprašanje o pripravi izvlečka iz smilja. Uporabila bi jojobovo olje. Zanima me, ali lahko uporabim sveže natrgane cvetove ali jih je treba v izogib vsebnosti vode prej posušiti? Če ja, do kakšne stopnje? Koliko časa naj se cvetovi potem namakajo v olju? Hvala za odgovore!

    • Inka P. Gerkšič
      Inka P. Gerkšič

      Pozdravljena, Katja.
      Ker vsebuje smilj izredno malo eteričnega olja in večino snovi s sušenjem izgubi, ga namočimo v olje svežega. Kar pomeni, da je potrebno macerat skrbno preverjati, da ne zaplesni, poleg tega pa cvetove v olju namakamo manj časa (cca 2 tedna). Če ugotovimo, da se je v olje ujela vlaga, jo odstranimo, da ne bi bil to vir kvarjenja oz. razvoja mikroorganizmov.
      Prijazen pozdrav in veliko veselja ob maceriranju 🙂

  • Avatar
    Jerica

    Inka pozdravljena,
    hvala za vse, kar nam pošiljaš. Cenim tvoje znanje in ga tudi s pridom uporabljam . Bliža se čas izdelava macerata iz smilja. Zanima me, v katerem obdobju cvetenja je najprimernejše(se največ učinkovin izloči) izdelati macerat in v katerem destilacijo, saj se suhi cvetovi smilja ohranijo vse tja v julij in še vedno lepo dišijo.
    Hvala in lep pozdrav
    jerica

    • Inka P. Gerkšič
      Inka P. Gerkšič

      Pozdravljena, Jerica.
      Težko je oceniti kdaj je pravi čas, saj je vse odvisno od vremena in tega kje se smilj nabira. Potrebno je spremljati rastline. Navadno se ga nabira (za destilacijo ali maceracijo) od konca maja – po nekaterih hrvaških otokih – pa vse do julija. Navadno nekje do srede junija oz. takrat, ko je večina cvetov razvcetenih. Vonj se sicer res zelo lepo ohrani dolgo časa, ne pa tudi učinkovine. Smilj ima izredno malo eteričnega olja, ki je seveda hlapno, zato uporaba posušenih cvetov nima smisla.
      Prijazen pozdrav!

  • Avatar
    Jelka Spandl

    Pozdravljena

    Nabrala sem cvetive smilj in me zanima če uporabim strogo samo cvetove ali so lahko zraven tudi malo peclji in v katero olje je najboljśe da ga namicim za koliko časa..Imam pa ga nekje okili 1,kg.

    Lep pozdrav Jelka

    • Inka P. Gerkšič
      Inka P. Gerkšič

      Pozdravljeni, Jelka.

      Nič hudega ni, če namočite v olje tudi kaj zelenja, vendar vam svetujem, da (če le imate dovolj rastlinskega materiala) izbirate predvsem cvetove.

      Glede izbora olja pa sem v prispevku napisala cel odstavek glede tega:
      “Večina ljudi macerate še vedno izdeluje v oljčnem olju, vendar pa je izbira rastlinskih olj, ki so za maceriranje primerna, ogromna! Vse je odvisno od vašega namena, zato le pokukajte v kakšno »zeleno« trgovino ali se oglasite v lokalni oljarni in izberite svoje najljubše olje. Pazite le, da je olje, s katerim boste izdelovali macerat, sveže in dovolj stabilno, saj je v procesu izdelave oljnega izvlečka podvrženo večji meri stresa – pride v stik s svetlobo, toploto in zrakom (oksidacijo). Olje, ki ima slabo obstojnost, bi se lahko tekom procesa pokvarilo in tako bi ves naš trud ostal nepoplačan. Zato za izdelavo maceratov uporabljamo olja, ki so sestavljena pretežno iz enkrat nenasičenih in (v manjšem deležu) nasičenih maščobnih kislin.”

      Ni najboljšega olja za macerat. Pomislite za kaj ga boste uporabljali in prilagodite olje temu. Če bomo izdelovali mazilo bomo izbrali čisto drugo olje, kot če bomo izdelovali kreme za obraz.

      Lep pozdrav,
      Inka

  • Avatar
    Simona

    Ga. Inka pozdravljeni, imela bi samo eno vprasanje glede maceratov. Kako vemo, da se je iz rastline prenesla voda, ker sem v olje namakala sveže rastline? Kako izločimo vodo iz macerata? Hvala za odgovor. Lep pozdrav, Simona

    • Inka P. Gerkšič
      Inka P. Gerkšič

      Pozdravljeni Simona,

      Če maceriramo svež rastlinski material, se bo v olje skoraj zagotovo preneslo tudi nekaj vlage iz rastline. Ko macerat precedimo, počakamo nekaj dni, da se posedejo morebitni manjši delci, ki so nam “ušli” čez gazo. Navadno gre za pelod (cvetni prah), se pa na dnu steklenice naberejo tudi kapljice vlage.

      Najbolj idealen način bi bil centrifugiranje, ki se ga doma navadno ne lotevamo, saj so naprave za nas, domače ustvarjalce, predrage. Druga možnost so posebni filtri, ki so namenjeni filtriranju olj in jih dobite v kakšnih večjih podjetjih z laboratorijsko opremo. Najbolj enostaven način pa je, da pazljivo in počasi odlijemo naš macerat, pri čemer pazimo, da se usedlina ne dvigne, preostanek z usedlino pa zavržemo. Na ta način sicer res izgubimo del našega dragocenega macerata, vendar hkrati zagotovimo, da se v njem ne pričnejo razvijati mikroorganizmi zaradi preostale vlage (vode).

      Želim vam veliko veselja ob izdelovanju maceratov 🙂

      • Avatar
        Simona

        Ga. inka najlepša hvala za odgovor. Pa samo se nekaj, ker me res bega :). Pri maceriranju smilja naj bi namakali svež material. Ali iz suhega smilja, če ga maceriramo, res ne dobimo ven nič, prav nobenih dobrih sestavin, razen vonja? To mi enostavno ni jasno… .Hvala še za ta vaš odgovor. Lepo je spremljati vašo stran, ste res profesionalka, enkrat se vam sigurno pojavim na kakšni delavnici! Bo treba! Lepo vas pozdravljam!

        • Inka P. Gerkšič
          Inka P. Gerkšič

          Seveda se tudi iz suhega smilja prenese v olje nekaj lipofilnih snovi. Vendar pa cvetovi že sicer vsebujejo zelo malo eteričnega olja in večino le-tega s sušenjem izhlapi, saj gre za hlapne snovi. Ker je škoda, da bi jih izgubili, ga namakamo svežega.
          Se veselim, da se ob priliki srečamo 🙂

  • Avatar
    Anita

    Pozdravljeni!
    Zanima me kako se pripravi timijanov macerat? In zdravilen učinek takega pripravka in uporaba?
    Hvala za odgovor in lep pozdrav Anita

    • Inka P. Gerkšič
      Inka P. Gerkšič

      Pozdravljena.
      Timijanov macerat izdelate tako kot večino ostalih maceratov. Posušen rastlinski material namočite v primerno olje (odvisno od namena) in ga precedite po 3-4 tednih. Zdravilne učinkovine, po katerem je timijan najbolj znan, so sicer topne v alkoholu, zato se navadno izdeluje tinktura in ne macerat. Vendar pa lahko izdelate tudi oljni izvleček. Uporabite ga lahko v kakšnem mazilu za prehladna obolenja in podobno.

  • Avatar
    Irena Pukšič

    Lep pozdrav od nove radovednice:)). Ali za maceriranje lahko uporabimo hladno stisnjeno kokosovo olje?

    • Inka P. Gerkšič
      Inka P. Gerkšič

      Pozdravljena Irena,

      seveda, tudi kokosovo olje se lahko uporabi. Le imejte v mislih, da se na temperaturi, nižji od sobne, strdi in ga je potrebno ponovno ogreti, ko želimo odstraniti rastlinski material. Vendar pa glede na to, da je na poletnih temperaturah v tekočem stanju, to najverjetneje ne bo problem 😉

Imaš vprašanje ali komentar? Napiši :)